Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Mbela ounyuni ou otau xulu po?

Mbela ounyuni ou otau xulu po?

Otashi dulika u shii kutya Ombiibeli oya popya kutya ope na exulilo lounyuni. (1 Johannes 2:17) Mbela oya hala okutya itaku ka kala vali ovanhu kombada yedu? Mbela kombada yedu itaku ka kala vali oinima ina omwenyo, ile otali ka hanaunwa po filufilu?

OMBIIBELI OYA NYAMUKULA OMAPULO OO KUTYA HASHO!

Mbela oshike itashi ka xula po?

OVANHU

Ombiibeli otai ti: Kalunga ‘ina shita [edu] li kale ombuwa, ndelenee okwe li ma li kalwe.’ — JESAJA 45:18.

EDU

Ombiibeli otai ti: “Epupi limwe tali piti po nepupi likwao tali uya po. Ndele edu tali kala po fiyo alushe.” — OMUUDIFI 1:4.

OSHO OSHA HALA OKUTYA NGAHELIPI?: PaMbiibeli, edu kali na efiku li hanaunwe po, otaku kala alushe ku na ovanhu. Hano osha hala okutya ngahelipi eshi taku ti ounyuni otau xulu po?

DILADILA KWAASHI: Ombiibeli oya yelekanifa exulilo lounyuni olo tali uya naasho sha ningilwe po pefimbo laNoa. Pefimbo olo, kedu okwa li ‘ku yadi oukolokoshi.’ (Genesis 6:13) Ashike, Noa okwa li omuyuki. Onghee Kalunga okwa li a xupifa Noa noukwaneumbo waye, ndele ta hanauna po ovakolokoshi neyelu. Ombiibeli oya popya osho sha ningilwe po pefimbo linya ya ti: “Ounyuni wonale owa li wa hanaunwa po nomeva pefimbo leyelu.” (2 Petrus 3:6) Osho osho sha li exulilo lounyuni. Ndele mbela oshike sha li sha hanaunwa po? Ovakolokoshi ovo va li kombada yedu, ndele kasha li edu. Onghee hano, eshi Ombiibeli ya popya exulilo lounyuni, itai popi okuhanaunwa po kwopulaneta. Ponhele yaasho, otai popi exulilo lovakolokoshi ovo ve li kombada yedu nosho yo onghalelo yoinima oyo i li ko.

Oshike tashi ka xula po?

OMAUPYAKADI NOUKOLOKOSHI

Ombiibeli otai ti: “Ngeenge pa pita okafimbo kaningholi, omuhenakalunga ita kala po vali, nongeenge to talatala onhele yaye, ke po vali nande. Ndelenee ovananheni vo otava ka fyuulula edu, ndele tava ka hafela ombili inene.” — EPSALME 37:10, 11.

OSHO OSHA HALA OKUTYA NGAHELIPI?: Eyelu lopefimbo laNoa kala li la xulifa po oukolokoshi aushe filufilu. Konima yEyelu, ovakolokoshi ova twikila natango okuningifa onghalamwenyo i kale idjuu kovanhu vakwao. Ndele mafiku, Kalunga ota ka xulifa po oukolokoshi. Ngaashi omupsalme umwe a popya: “Omuhenakalunga ita kala po vali.” Kalunga ota ka xulifa po oukolokoshi okupitila mOuhamba waye womeulu, epangelo olo tali ka pangela ovanhu ovayuki kombada yedu.

DILADILA KWAASHI: Mbela ovo tava pangele kunena kombada yedu otava ka yambidida ngoo Ouhamba waKalunga? Ombiibeli otai ulike kutya itave ke shi ninga. Otava ka ninga oshinima shihe li pandunge eshi tava ka pataneka Ouhamba waKalunga. (Epsalme 2:2) Osho otashi ka eta oidjemo ilipi? Ouhamba waKalunga otau ka pingena po omapangelo aeshe opanhu, ‘ndele woo otau ka kala fiyo alushe.’ (Daniel 2:44) Mbela omolwashike omapangelo opanhu a pumbwa okuxulifwa po?

ETOMHENO — Molwaashi omapangelo opanhu a pumbwa okuxulifwa po

Ombiibeli oya ti: “Ondjila yomunhu ihai kala mepangelo laye mwene, ile mepangelo lomulumenhu, nhumbi ta ende, nhumbi ta yukifa eenghatu daye.” — JEREMIA 10:23.

OSHO OSHA HALA OKUTYA NGAHELIPI?: Ovanhu inava shitwa va kale tave lipangele vovene. Ihave shi endifa nawa ngeenge tava pangele vakwao, noihava dulu okukandula po omaupyakadi avo.

DILADILA KWAASHI: O-Britannica Academic oya ti kutya omapangelo otaa monika itaa dulu “okuxulifa po omaupyakadi oo e li apeshe ngaashi, oluhepo, ondjala, omikifi, oiponga yopaushitwe, oita, ile elongifo leenghono.” Oya twikila ko ya ti: “Vamwe . . . ova itavela kutya epangelo ashike limwe tali dulu okweetifa po ekandulepo lomaupyakadi tali kalelele.” Ndele nande omapangelo aeshe opanhu okwe limange kumwe, ounyuni natango otau kala tau pangelwa kovanhu inava wanenena, ovo itava dulu okukandula po omaupyakadi oo a tumbulwa metetekelo. Ouhamba waKalunga oo ashike epangelo tali dulu okukandula po omaupyakadi aeshe filufilu oo e li mounyuni.

Onghee hano, paMbibeli, exulilo lounyuni, sha hala okutya, longhalelo yoinima oyo i li ko kunena, inali pumbwa okutilika kovanhu ovo hava longo ouwa. Ponhele yaasho, oli li oshinima osho sha pumbwa okuteelelwa nodjuulufi molwaashi ounyuni ou wa kulupa, otau ka pingenwa po kounyuni mupe waKalunga wa denga mbada!

Oinima aishe oyo otai ka ningwa naini? Oshitukulwa tashi landula, otashi ka yandja enyamukulo lopaMbiibeli.