1. Kapo̱ ka kiṅe̱ David, njika myuedi bō̱ basu beno̱ ná ba baise̱ e?

BISO̱ be̱se̱ di mapula be̱ne̱ longe̱ le pī na le musango. To̱ mō̱ ńasu a si mapula taka o mulema. Nde ponda iwo̱, je ná di taka o mulema. Ońola nika nde baboledi ba Yehova bō̱ beno̱ ná ba baise̱ mulemlem ma myuedi kiṅe̱ David a baise̱no̱ Yehova ná: “Njik’etum nangame̱nno̱ taka o mulema mam, na bwa pe̱ ndutu oteten am buńa te̱ e?”—Mye. 13:3.

2. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² To̱ná biso̱ be̱se̱ di yo̱kino̱ taka o mulema ponda iwo̱, je ná di bola mambo mō̱ ná di si taka buka dime̱ne̱. O din jokwa, di me̱nde̱ se̱le̱ kwalea mambo mō̱ me ná ma bola ná di take o mulema. Ombusa nika di me̱nde̱ je̱ne̱ mambo mutoba me ná mongwane̱ biso̱ o be̱ pī niponda jeno̱ lembe̱ mitakisan masu.

3. Njika mambo me ná ma bola ná di take oteten, ońola nje pe̱ di titino̱ ná jeka mo̱ e?

³ Oteten a mambo jita ma matakise̱ biso̱, mō̱ me di titino̱ ná jeka. K’eyembilan, di titi ná jeka ná mususedi ma da, mbo̱ti na milongi mondeye mbu te̱; to̱ jeka ná mako̱m masu m’ebolo to̱ m’esukulu ma keke tute̱le̱ biso̱ o wo̱ndo̱ to̱ o wite̱ musonje. Di titi pe̱ to̱ ná jeka ná mambo ma njo ma bolane̱ wuma di majano̱. Di be̱n nde min mitakisan ońolana je nde o wase ni londi na  bato ba si madangwe̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Satan, loba la nin wase, a bi ná bato bō̱ ba me̱nde̱ jese̱le̱ ná “mutaka ma mun mundi ma wase” mweke babo̱ o bolea Yehova. (Mat. 13:22; 1 Yohane 5:19) Di titi so̱ mańaka o je̱ne̱ ná wase e londi na mambo ma mabwesane̱ ndutu!

4. Nje mitakisan ma jita meno̱ ná mi tute̱le̱ biso̱ o bola e?

⁴ Ye ná e po̱ ná jese̱le̱ ná ndutu e ńo̱se biso̱ ońola mitakisan ma jita. K’eyembilan, je ná di taka o mulema ná di si me̱nde̱ be̱ne̱ mo̱ni mu dongame̱n o londe̱ ńo̱ng’asu to̱ ná di me̱nde̱ ko̱ diboa di si be̱ pe̱ ńai ńe ná ni bola ebolo, to̱ bo̱lo̱ne̱ ebol’asu. Je pe̱ to̱ ná di bwa bo̱ngo̱ ná di si me̱nde̱ be̱ Yehova jemea ke̱ makekisan ma po̱i. Di bi ná son a ponda, Satan a me̱nde̱ tute̱le̱ bato be owas’a ngiń’ao o ko̱ye̱ tumba la Loba, je so̱ ná di taka o mulema ońola ne̱ni di me̱nde̱no̱ bolea ke̱ nik’e bolane̱. Je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱ ye bobe ná na no̱nge mutaka ońola man mambo e?’

5. Nje ben byala ba Yesu ná “Lo si no̱ngo̱ mutaka” be mapulano̱ kwala e?

⁵ Di bi ná Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ná: “Lo si no̱ngo̱ mutaka.” (Mat. 6:25) Mo̱ Yesu a ta nde a pula kwala ná di s’angame̱n no̱ngo̱ mutaka ná bambam e? Tomtom! Baboledi ba Yehova ba jemea bō̱ ba ponda ni tombi pe̱ ba ta ba no̱ngo̱ mutaka, nde Yehova a ta te̱ nde a do̱lisane̱ babo̱. * (1 Ki. 19:4; Mye. 6:3) Yesu a ta nde a lo̱ko̱ biso̱. A si ta a pula ná di no̱nge mutaka buka moyo ońola mambo ma longe̱ o dime̱ne̱ nika ńeno̱ ná e sukane̱ takise̱ bolea lasu la Yehova. Nje so̱ jeno̱ ná di bola ke̱ je o taka o mulema e?—Ombwa edinge̱le̱ “ Ne̱ni bola nika.”

6. Bupisane̱ Filipi 4:6, 7, nje ye ná yongwane̱ biso̱ o be̱ pī e?

⁶ (1) Kane̱ ponda ye̱se̱. We te̱ taka o mulema ońolana o be̱n mitakisan, kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa. (1 Pet. 5:7) Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ mika mo̱ngo̱, a bola wa “musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱ la [mot’a benama].” (Langa Filipi 4:6, 7.) Yehova a mabola biso̱ musango ma teten tongwea na ngiń’a mudī mao musangi.—Gal. 5:22.

7. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ di makane̱ Loba e?

⁷ We te̱ kane̱ Yehova, teleye̱ mo̱ mulema mo̱ngo̱. Langwea mo̱ ná te̱ite̱i nje e matakise̱ wa na ne̱ni o masengano̱. Mwano ma buka mi mitakisan mwe te̱, baise̱ mo̱ dibie̱ ná o so̱ mo̱, na ngińa ná o we̱le̱ mo̱ o ebolo. Mwano ma buka mi mitakisan mu titi te̱, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa ná o si taka buka dime̱ne̱. O kane̱ te̱, o langwea Yehova ná te̱te̱i nje e matakise̱ wa, na ponda o me̱nde̱ we̱le̱ je̱ne̱ jalabe̱ lao. O si kusi te̱ jalabe̱ dibokime̱ne̱ ombusa wa kane̱, o si bo̱bo̱. Yehova a si mapula buka te̱ ná o langweye mo̱ ná te̱ite̱i nje e matakise̱ wa, nde a mapula pe̱ ná o be̱ titimbe̱ o muka.—Lukas 11:8-10.

8. Nje jangame̱nno̱ bata o mika masu e?

⁸ Niponda weno̱ bake̱ Yehova mutaka mo̱ngo̱ o muka, timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma. To̱ mitakisan masu mi be̱ nde jita ne̱ni, jo̱nge̱le̱ pe̱ minam di be̱nno̱. Yete̱na ponda iwo̱, ye wa ndutu o so̱ byala be te̱nge̱n o langwa ne̱ni o masengano̱ oteten, o si dimbea ná Yehova a malabe̱  to̱ tet’a muka ná ‘Son a Yehova ongwane̱ mba!’—2 Myan. 18:31; Rom. 8:26.

9. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ mbo̱le̱ ńa mbale̱ e?

⁹ (2) Se̱me̱ye̱ na dibie̱ la Yehova, seto̱ lo̱ngo̱. O ebwe’a mbu e londe̱ lo̱mbi B.P.A., bato ba Yuda ba bo bo̱ngo̱ ná bato ba Asiria ba me̱nde̱ po̱ janane̱ babo̱. Nika ba si tano̱ ba pula be̱ owas’a eko̱ko̱s’a bato ba Asiria, ba baise̱ Egipto jongwane̱. (Yes. 30:1, 2) Yehova a ta ome̱le̱ babo̱ ná mu mwano mu me̱nde̱ nde wanea babo̱ dibumbe. (Yes. 30:7, 12, 13) Tongwea na Yesaya, Yehova a langwedi tumba lao ne̱ni beno̱ ná ba be̱ne̱ mbo̱le̱ ńa mbale̱. A langwedi babo̱ ná: “O pī na lakisane̱ [la Yehova] nde ngud’ańu ńeno̱”.—Yes. 30:15b.

10. O njika bete̱medi bō̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di lakisane̱ Yehova e?

¹⁰ Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di lakisane̱ Yehova e? Jombweye byembilan bō̱. Dutea ná o kusi ebol’a musawedi ma bwam, nde yena e me̱nde̱ no̱ngo̱ne̱ wa dongo dinde̱ne̱ la pond’ango̱ na takise̱ pe̱ mudango mo̱ngo̱ ma mambo ma mudī. To̱so̱ dutea ná moto mō̱ o wum’ango̱ y’ebolo a langwedi wa ná a to̱ndi wa, nde a titi muboled’a Loba nu dubisabe̱. To̱ ná dutea ná elong’a mbia ewo̱ o to̱ndino̱ e langwedi wa ná: “Po̱so̱ oteten a mba na Loba lo̱ngo̱.” O ben bete̱medi be̱se̱, e me̱nde̱ pula ná o no̱nge bedomsedi ba ngińa, nde o bete̱medi te̱ Yehova a me̱nde̱ lee̱ wa nje wangame̱nno̱ bola. (Mat. 6:33; 10:37; 1 Kor. 7:39) Myuedi me so̱ nde ná: mo̱ o me̱nde̱ lakisane̱ Yehova na we̱le̱ pe̱ malea mao o ebolo e?

11. Njika myango ma Bibe̱l jeno̱ ná jokwa ná di be̱ pī ke̱ je o mitakisan e?

¹¹ (3) Okwa tongwea na byembilan ba bwam na ba bobe. Bibe̱l e be̱n myango jita mi mabonde̱ mweńa ma be̱ pī na lakisane̱ pe̱ Yehova. Niponda weno̱ jokwa mi myango, maka nje yongwane̱ baboledi ba Loba o be̱ pī o bete̱medi ba ndutu. K’eyembilan, niponda mwemba ma bakaisedi ma Bonayuda mwanedino̱ bamuloloma ná ba si te̱ pe̱ dikalo, ba si bo bo̱ngo̱. O diwengisan, balabe̱ nde na bokenju bwe̱se̱ ná: “Yangame̱n o sengane̱ Loba buka bato.” (Bebolo 5:29) To̱ ombusa babo̱ dipabe̱ lońańo, ba si bo bo̱ngo̱. Ońola nje e? Ońolana ba ta ba bia ná Yehova e na babo̱. A do̱lisane̱ pe̱ babo̱. Ba bengi so̱ te̱ dikalo la myango ma bwam. (Bebolo 5:40-42) Niponda mokwedi Stefano pe̱ a tano̱ be̱be̱ o bwabe̱, a bengi be̱ pī kańena boso bao bo ta nde “ka boso ba ange̱l.” (Bebolo 6:12-15) Ońola nje e? Ońolana a ta mbaki ná Yehova a do̱lisane̱ mo̱.

12. Bupisane̱ 1 Petro 3:14 na 4:14, ońola nje jeno̱ ná di be̱ muńe̱nge̱ ke̱ di matakisabe̱ e?

¹² Bamuloloma ba ta ba be̱ne̱ mambo ma malee̱ ná bwē ná Yehova e na babo̱. A ta a bola babo̱ ngińa o bola betańsedi. (Bebolo 5:12-16; 6:8) Ye mbale̱ ná o nin we̱nge̱, Yehova a si mabola biso̱ ngińa o bola betańsedi. Nde to̱ na nika, tongwea n’Eyal’ao, Yehova a mabola biso̱ mbaki ná je te̱ taka ońola te̱me̱ la sim, a do̱lisane̱ biso̱, mudī mao pe̱ mwe na biso̱. (Langa 1 Petro 3:14; 4:14.) O mulopo ma soke̱ mo̱nge̱le̱ masu o nje di me̱nde̱no̱ bola ke̱ mitakisan ma ngińa mi po̱i, jombweye nde nje jeno̱ ná di bola tatan o jouse̱ dube̱ lasu ná Yehova e ná a sue̱le̱ biso̱, a sunga pe̱ biso̱.  Kapo̱ ka bokwedi baboso, di lakisane̱ din kakane̱ la Yesu ná “Na me̱nde̱ bola bińo̱ mudumbu na dibie̱, bena basingedi bańu be̱se̱ ba titino̱ ná ba we̱le̱ te̱me̱ne̱ na janane̱ na byala.” A boli pe̱ biso̱ nin mbaki ná: “Ońola we̱lisane̱ lańu lo me̱nde̱ sunga midī mańu.” (Lukas 21:12-19) Di si dimbea pe̱ to̱ buńa ná Yehova a makombe̱ mambo masadisadi ma mombweye̱ baboledi bao ba jemea ba wedi; e so̱ ná a pumbwe̱le̱ babo̱.

13. Ne̱ni myango ma ba ba si we̱li be̱ pī na lakisane̱ pe̱ Yehova meno̱ ná mongwane̱ biso̱ e?

¹³ Je pe̱ ná di busane̱ belēdi o myango ma ba bena ba si we̱li be̱ pī na lakisane̱ pe̱ Yehova. Jokwa la be byembilan ba bobe le ná longwane̱ biso̱ ná di si po̱ngo̱ milemlem ma mawuse̱ ka babo̱. K’eyembilan, o bebotedi ba janea lao, kiṅe̱ Asa ńa Yuda a ta a se̱me̱ye̱ na Yehova o janane̱ milo̱ṅ ma bwemba minde̱ne̱ na Yehova pe̱ a bola mo̱ bebukedi. (2 Myan. 14:9-12) Nde ponda milo̱ṅ misadi ma Baesa, kiṅ’a Israel mi po̱ino̱ janane̱ mo̱, Asa a wasi nde jongwane̱ omboa bato ba Siria o mulopo ma lakisane̱ Yehova, ka nje te̱ a bolino̱ nged’a boso. (2 Myan. 16:1-3) Be̱be̱ ná su la longe̱ lao pe̱, ponda a kwedino̱ diboa di puli bwe̱ mo̱, a si wasi jongwane̱ la Yehova.—2 Myan. 16:12.

14. Nje mawuse̱ ma Asa ma mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁴ O bebotedi, Asa a wasi jongwane̱ la Yehova ke̱ e o mitakisan. Nde ombusa ponda, a si wasi pe̱ jongwane̱ la Loba lao, a wasi nde te̱se̱ mambo na mo̱me̱ne̱. Mwano ma Asa ma wasa jongwane̱ omboa bato ba Siria mu ta mwe̱ne̱ne̱ bwam jita. Nde a si tongwe̱le̱ ońola pond’a bwaba. Yehova a kwalane̱ mo̱ tongwea na muto̱ped’ao ńa mudī ná: “Kana o se̱medino̱ na kiṅ’a Siria, o si se̱me̱ye̱ na Yehova, Loba lo̱ngo̱, mulo̱ṅ ma kiṅ’a Siria mu busi wa o mā.” (2 Myan. 16:7) Di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si lakisane̱ biso̱me̱ne̱ buka moyo o pula po̱ngulane̱ mambo, esibe̱ wasa jongwane̱ la Yehova o Eyal’ao. To̱ di be̱ nde o bete̱medi be mapule̱ ná di no̱nge bedomsedi o musunga mwe̱se̱, di be̱ pī, di lakisane̱ pe̱ Yehova, a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tongwe̱le̱.

15. Nje jeno̱ ná di bola ke̱ je o langa Bibe̱l e?

¹⁵ (4) Kombe̱ bepasi ba Bibe̱l o mulopo. O so̱i te̱ bepasi ba Bibe̱l be malee̱ ná ye mweńa o be̱ pī na lakisane̱ pe̱ Yehova, keka ná o kombe̱ mo̱ o mulopo. Ná o we̱le̱ kombe̱ mo̱, langa mo̱ na doi la mo̱ń to̱ tila mo̱ o wuma ná o timbe oten ponda na ponda. Yehova a ta anea Yosua ná a lange kalat’a Mbenda ponda te̱ ná a we̱le̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba dibie̱. Ma malea ma wusa pe̱ jongwane̱ mo̱ o buka bo̱ngo̱ o to̱ njika bete̱medi a wusano̱ so̱be̱. (Yos. 1:8, 9) Byala jita be o Eyal’a Loba be ná be bola wa musango ma teten o bete̱medi be mawane̱ mutaka ma mulema to̱ bo̱ngo̱.—Mye. 27:1-3; Min. 3:25, 26.

16. Ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ mwemba o jongwane̱ biso̱ o be̱ pī na lakisane̱ pe̱ mo̱ e?

¹⁶ (5) Tombise̱ ponda na baboledi ba Loba. Yehova a mabolane̱ bonasango na bonańango asu o jongwane̱ biso̱ o be̱ pī na lakisane̱ pe̱ mo̱. O ndongame̱n asu, di makusa belēdi tongwea na bekwali, malabe̱ ma bane̱ na bekwali be malongisane̱ di makwalano̱ na bonasango na bonańango asu. (Bon. 10:24, 25) Di makusa pe̱ jembame̱ ke̱ di langwedi mako̱m di lakisanno̱ o mwemba ne̱ni di masengano̱. “Eyal’a muyao”  ya diko̱m e mongwane̱ o wamse̱ mūna ma mutaka masu.—Min. 12:25.

17. Bupisane̱ kalat’a Bonahebe̱r 6:19, ne̱ni dipita lasu di mabolano̱ ná di si soa to̱ di be̱ nde o mitakisan e?

¹⁷ (6) Benga jouse̱ dipita lo̱ngo̱. Dipita lasu le nde ka “diyo la mudī,” di mabole̱ ná di si soa to̱ na mitakisan to̱ na mo̱nge̱le̱ ma pungwedi. (Langa Bonahebe̱r 6:19.) Dutea ońola makaki ma Yehova ma kie̱le̱ ni maye̱ ńena mutaka mu si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱. (Yes. 65:17) E̱ne̱ wame̱ne̱ o was’a peńa ńa musango, owe̱ni mambo ma ndutu ma si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱. (Mik. 4:4) We pe̱ ná wouse̱ dipita lo̱ngo̱ ke̱ o malangwea mo̱ bape̱pe̱. Bola nje ye̱se̱ ye o ngud’ango̱ o ebol’a dikalo na ya timbise̱ bato bokwedi. O boli te̱ nika, we ná o “kombe̱ dipita di londi nate̱na o su.”—Bon. 6:11.

18. Njika mitakisan mi menge̱le̱ biso̱ mińa mi maye̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di tongwe̱le̱ o lembe̱ mo̱ e?

¹⁸ Ninka yen ebe̱yed’a mambo yeno̱ po̱ o su, di me̱nde̱ bata be̱ne̱ mitakisan mi mabole̱ ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma pungwedi. Text asu ńa mbu má 2021 ńe ná ńongwane̱ biso̱ o lembe̱ mi mitakisan, na benga be̱ pī, seto̱ na ngud’asu ńa biso̱me̱ne̱, nde tongwea na lakisane̱ Yehova. O mun mbu mwe̱se̱, di lee̱le̱ tongwea na bebolo basu ná di lakisane̱ din kakane̱ la Yehova ná: “O pī na lakisane̱ nde ngud’ańu ńeno̱.”—Yes. 30:15.