Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 5

“Mulopo ma mome te̱ mwe nde Kristo”

“Mulopo ma mome te̱ mwe nde Kristo”

“Mulopo ma mome te̱ mwe nde Kristo.”—1 KOR. 11:3.

MWENGE 12 Yehova, Loba lasam

EBONGOLO *

1. Nje ye ná e die̱le̱ mbadi mome a mombweano̱ munj’ao na bana bao e?

NJIKA jo̱nge̱le̱ o be̱nno̱ jombwea be̱ne̱ la doi, k’eyembilan be̱ o mulopo ma ndabo a mbia e? Bome bō̱ ba mese̱le̱ ná bose̱di na ne̱ni ba kokisabe̱no̱, ba die̱le̱ mbadi ba mombweano̱ bito babu na bana babu. Yanita, munańango mō̱ nu maje̱ o Europa mo̱ ná: “Owe̱ni na majano̱, bato ba mo̱nge̱le̱ nde ná bome ba petane̱ bito, na ná bito bangame̱n nde bolea bane̱.” Munasango mō̱ pe̱ nu belabe̱ ná Luke, nu maje̱ o Amerika mo̱ ná, “Basango bō̱ ba mokwe̱le̱ bana babu ba bome ná bito ba si be̱n eyala, na ná to̱ jo̱nge̱le̱ labu di titi mweńa.” Nde man mo̱nge̱le̱ ma titi mulatako na mbadi Yehova a mapulano̱ ná bome ba bolane̱ doi labu. (Kobisane̱ Marko 7:13.) Ne̱ni mome eno̱ so̱ ná okwa o be̱ mulopo ma mbia ma bwam e?

2. Nje mulopo ma mbia te̱ mwangame̱nno̱ bia e, ońola nje pe̱ e?

2 Ná mome a be̱ mulopo ma mbia ma bwam, angame̱n se̱le̱ so̱ṅtane̱ nje Yehova a mengane̱no̱ mo̱. Angame̱n pe̱ so̱ṅtane̱ ońola nje Yehova a bolino̱ ná bato bō̱ ba be̱ne̱ doi omo̱ń a bane̱, nde tobotobo ne̱ni jembilane̱ Yehova na Yesu. Ońola nje yeno̱ mweńa ná mome a bie ma mambo e? Ońolana Yehova a boli mulopo ma mbia te̱ doi la byanedi diwo̱ te̱nge̱, a mengane̱ pe̱ mo̱ ná a bolane̱ mo̱ o mbad’a bwam.—Lukas 12:48b.

NE̱NI YEHOVA A TE̱SE̱NO̱ MBIA MAO O MO̱Ń NA O WASE E?

3. Nje 1 Korinto 11:3 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea be̱ne̱ la doi e?

3 Langa 1 Korinto 11:3. Yen epasi e matele̱ye̱ mbadi Yehova a te̱se̱no̱ mbia mao o mo̱ń na o wase. Be̱ne̱ la doi di madangwane̱ mambo maba ma mweńa—doi la byanedi mo̱me̱ne̱ na bola la bolangi. Yehova nde e “mulopo,” to̱so̱ nu nu be̱n doi la byanedi di peti, bana bao be̱se̱ pe̱, e be̱ ange̱l to̱ bato ba benama, bangame̱n bola mo̱ bolangi. (Rom. 14:10; Efe. 3:14, 15) Yehova a boli Yesu doi omo̱ń a mwemba, nde Yesu angame̱n bola Yehova bolangi ońola mbadi a mombweano̱ biso̱. (1 Kor. 15:27) Yehova a boli pe̱ mome nu bai doi omo̱ń a munj’ao na bana bao, nde mome angame̱n bola Yehova name̱ne̱ pe̱ na Yesu bolangi ońola mbadi a mombweano̱ mbia mao.—1 Pet. 3:7.

4. Nje Yehova na Yesu ba be̱nno̱ bwam o bola e?

4 Kana Yehova eno̱ Mulopo ma mbia mao mwe o mo̱ń na o wase, a be̱n bwam o te̱se̱ye̱ bana bao myeka, na bakise̱ ná ba mabupe̱ mo̱. (Yes. 33:22) Yesu, mulopo ma mwemba ma kriste̱n pe̱, a be̱n bwam o te̱se̱ myeka na bakise̱ ná ba mabupe̱ mo̱.—Gal. 6:2; Kol. 1:18-20.

5. Njika doi mulopo ma mbia mu be̱nno̱ e, njika myoyo pe̱ di doi di be̱nno̱ e?

5 Ka nje te̱ yeno̱ ońola Yehova na Yesu, doi la byanedi la mulopo ma mbia di mabola mo̱ epolo o te̱se̱ye̱ mbia mao myeka. (Rom. 7:2; Efe. 6:4) Nde doi lao, di be̱n myoyo. K’eyembilan, myeka mao mangame̱n nde se̱me̱ye̱ o bete̱sedi be maso̱be̱ o Eyal’a Loba. (Min. 3:5, 6) Mulopo ma mbia mu si be̱n pe̱ to̱ bwam o te̱se̱ye̱ ba bena ba titi belongi ba mbia mao myeka. (Rom. 14:4) Ponda bana bao ba makokano̱, na babo̱ basumwe̱ o mboa, ba mabenga bola mo̱ edube, nde ba titi pe̱ owas’a doi lao.—Mat 19:5.

OŃOLA NJE YEHOVA A BOLINO̱ BATO BŌ̱ DOI E?

6. Ońola nje Yehova a bolino̱ bato bō̱ doi e?

6 Yehova a boli nde bato bō̱ doi ońolana a to̱ndi mbia mao. Nika ńe nde jabea di mawe̱ na mo̱. Doi Yehova a bolino̱ bato bō̱ di mabola ná musango na o̱da ba be̱ o mbia mao. (1 Kor. 14:33, 40) Yehova a si bole te̱ ná e biane̱ ná te̱ite̱i nja nu be̱n doi, o̱da na bonam ba si wusa be̱ o mbia mao. K’eyembilan, to̱ moto a si wusa bia nja ńangame̱n no̱nge̱ bedomsedi besukan, na ba nja bangame̱n bupe̱ be bedomsedi.

7. Bupisane̱ Efeso 5:25, 28, ne̱ni Yehova a mapulano̱ ná bome bombweye bito babu e?

7 Yete̱na be̱ne̱ la doi le nde lambo la bwam Loba a te̱se̱no̱, ońola nje so̱ bito jita ba mabandabe̱no̱ na bome babu e? Ońolana bome jita ba si mabupe̱ bete̱sedi ba Yehova be mombweye mbia, o diwengisan ba mapo̱so̱ nde bupe̱ bose̱di ba we̱ni ba majano̱. Be pe̱ ná ba bolane̱ bito babu mambo ma bobe ná ba bwese̱ babo̱me̱ne̱ muńe̱nge̱. K’eyembilan, mome e ná a banda munj’ao o lee̱ ná e mweńa to̱so̱ o lee̱ bane̱ ná e nde “mome na mbale̱.” E ná a dutea ná a titi ná a ńakisane̱ munj’ao ná a to̱nde mo̱, nde e ná a bola ná a bwe mo̱ bo̱ngo̱. E so̱ ná a bolane̱ bo bo̱ngo̱ ná a be̱ne̱ ngińa omo̱ń ao. * Ni mbad’a dutea na ńa bola e masumwane̱ muto edube yangame̱n mo̱, ńe pe̱ diwengisan na nje Yehova a mapulano̱.—Langa Efeso 5:25, 28.

NE̱NI MOME ENO̱ NÁ OKWA O BE̱ MULOPO MA MBIA MA BWAM E?

8. Ne̱ni mome eno̱ ná okwa o be̱ mulopo ma mbia ma bwam e?

8 Mome e ná okwa o be̱ mulopo ma mbia ma bwam ke̱ embilane̱ mbadi Yehova na Yesu ba mabolane̱no̱ doi labu. Jombweye bede̱mo beba Yehova na Yesu ba malee̱le̱no̱, di make pe̱ ne̱ni mulopo ma mbia mweno̱ ná mu lee̱le̱ be bede̱mo niponda eno̱ jombwea munj’ao na bana bao.

9. Ne̱ni Yehova a malee̱le̱no̱ sibise̱ la ńolo e?

9 Sibise̱ la ńolo. Yehova nde e Moto ńe dibie̱ buka be̱se̱, nde a mano̱ngo̱ ponda o senga jo̱nge̱le̱ la baboledi bao. (Bbot. 18:23, 24, 32) A boli ba be owas’a doi lao epolo o bola mo̱nge̱le̱ mabu. (1 Ki. 22:19-22) Yehova e ke̱nge̱nge̱, nde a si mengane̱ biso̱ ke̱nge̱nge̱. O diwengisan a mongwane̱ bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ ba maboleye̱ mo̱ o tongwe̱le̱ nje ba mabolano̱. (Mye. 113:6, 7) Bibe̱l e mabele̱ na Yehova ná “mongwanedi.” (Mye. 27:9; Bon. 13:6) Kiṅe̱ David embi ná a tongwe̱le̱ nde o bola bebolo bende̱ne̱ be ta be bakabe̱le̱ mo̱ buka te̱ ońola sibise̱ la ńolo la Yehova na jongwane̱ lao.—2 Sam. 22:36.

10. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ sibise̱ la ńolo e?

10 Jombweye eyembilan a Yesu. Toná a tano̱ Sango a bokwedi bao na Mulēd’abu, ou myende mabu. Ońola nje Yehova a bolino̱ ná mi myango mi tilabe̱ o Bibe̱l e? Ye̱ke̱i te̱, nik’e ta nde o bola be̱se̱ name̱ne̱ pe̱ na milopo ma mbia, eyembilan a bwam o bupe̱. Yesu mo̱me̱ne̱ a kwali ná: “Na boli nde bińo̱ eyemban, ná bińo̱ pe̱ lo bole kana na boledino̱ bińo̱.” (Yohane 13:12-17) To̱ná a tano̱ a be̱ne̱ doi la byanedi dinde̱ne̱, Yesu a s’enge̱le̱ ná bane̱ nde ba boleye mo̱. O diwengisan, mo̱ nde a boledi babo̱.—Mat. 20:28.

Mulopo ma mbia mwe ná mu lee̱le̱ sibise̱ la ńolo na ndolo ke̱ mu mabola bebolo ba mboa, na ke̱ mu mombwea ńo̱ng’a mbia mao o mbad’a mudī (Ombwa mongo 11, 13)

11. Nje mulopo ma mbia mweno̱ ná mokwa n’eyembilan a sibise̱ la ńolo Yehova na Yesu ba malee̱le̱no̱ e?

11 Belēdi ońol’asu. Mulopo ma mbia mwe ná mu lee̱le̱ sibise̱ la ńolo o mbadi jita. K’eyembilan, mu si mengane̱ munj’ao na bana bao ke̱nge̱nge̱. Mu mano̱ngo̱ ponda o senga mo̱nge̱le̱ ma belongi bao ba mbia, to̱ e be̱ nde ná ba si me̱ne̱ mambo ka mo̱. Marley nu maje̱ o Amerika mo̱ ná: “Ponda iwo̱, biso̱ na mom’am di yo̱ki be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ me diwengisan. Nde na bi ná a to̱ndi mba a mabola pe̱ mba edube ońolana a mabaise̱ mba jo̱nge̱le̱ lam, a mombwea pe̱ mo̱ obiana a mano̱ngo̱ bedomsedi.” O mbata na nika, mome ńe sibise̱ la ńolo a le̱le̱m o bola bebolo ba mboa, to̱ e be̱ nde ná owe̱ni a majano̱ be bebolo be me̱ne̱ne̱ nde ka bebolo ba bito. Nika ńe ná e be̱ ndutu jita. Ońola nje e? Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Rachel mo̱ ná: “Owe̱ni na yabe̱no̱, mome ongwane̱ te̱ munj’ao o joa myo̱njo̱ to̱ o sangise̱ bolongi, myoyo mao ma mboa na belongi bao ba mbia ba me̱nde̱ nde jo̱nge̱le̱ ná a titi ‘mome na mbale̱,’ to̱ mo̱me̱ne̱ ná munj’ao a buki nde mo̱.” Yete̱na nika nde bato jita ba mo̱nge̱le̱no̱ owe̱ni o majano̱, o̱nge̱le̱ ná Yesu ou myende ma bokwedi bao, to̱ná y’ebolo e tano̱ nde ye̱ne̱ne̱ ka ya bakom. Mulopo ma mbia ma bwam, mu si mawasa ná mwe̱ne̱ne̱ bwam o miso̱ ma bato, nde mu mawasa nde bwam ba munj’ao na bana bao. O sumo te̱ sibise̱ la ńolo, njik’ede̱mo a mweńa epe̱pe̱ mulopo ma mbia ma bwam mwangame̱nno̱ be̱ne̱ e?

12. Nje ndolo e tute̱le̱no̱ Yehova na Yesu o bola e?

12 Ndolo. Yehova a mabola nde mambo me̱se̱ na ndolo. (1 Yohane 4:7, 8) A mombwea ńo̱ng’asu ya mudī na ndolo tongwea n’Eyal’ao Bibe̱l, name̱ne̱ pe̱ na bebokedi bao. A mombwea pe̱ besengedi basu ba teten na ninka ná a mabola biso̱ mbaki ná a to̱ndi biso̱. Jombwea ńo̱ng’asu y’eyobo pe̱ e? Yehova a ‘mabola biso̱ mambo me̱se̱ njoasoa o bolane̱.’ (1 Tim. 6:17) Di wusi te̱, a mako̱kise̱ biso̱, nde a to̱ndi te̱ nde biso̱. Ndolo e tute̱le̱ Yehova o sawa diko̱ti ońol’asu. Yesu pe̱, a to̱ndi biso̱ kańena a boli longe̱ lao ońol’asu. (Yohane 3:16; 15:13) To̱ lambo di titi ná leka Yehova na Yesu o to̱ndo̱ ba bena be babo̱ jemea.—Yohane 13:1; Rom. 8:35, 38, 39.

13. Ońola nje yeno̱ mweńa ná mulopo ma mbia mu lee̱le̱ mbia mao ndolo e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Nje mome ńe o we̱ ba eno̱ ná a bola ná a kusane̱ munj’ao edube e?”)

13 Belēdi ońol’asu. Mulopo ma mbia mwangame̱n nde bola mambo me̱se̱ na ndolo. Ońola nje nika ńeno̱ mweńa e? Ńamuloloma Yohane a boli jalabe̱: “Nu nu si mato̱nde̱ munasango [to̱ mbia], ńena a me̱ne̱no̱, ne̱ni eno̱ ná a to̱ndo̱ Loba ńena a s’e̱nno̱ e?” (1 Yohane 4:11, 20) Mome nu to̱ndi mbia mao na nu mapule̱ jembilane̱ Yehova na Yesu, a me̱nde̱ jombwea ńo̱ng’a mbia mao o mbad’a mudī, a me̱nde̱ lee̱le̱ mbia mao ná a to̱ndi mo̱, a me̱nde̱ pe̱ jombwea ńo̱ng’a mbia mao o mbad’eyobo. (1 Tim. 5:8) A me̱nde̱ jokwe̱le̱ na ko̱kise̱ bana bao. A me̱nde̱ pe̱ benga jokwa o no̱ngo̱ bedomsedi Yehova a do̱lisanno̱ bena be nde ońola bwam ba mbia mao. Jombweye diwo̱ te̱ la man mambo na ne̱ni mulopo ma mbia mweno̱ ná mwembilane̱ Yehova na Yesu.

MAMBO MENA MULOPO MA MBIA MWANGAME̱NNO̱ BOLA

14. Ne̱ni mulopo ma mbia mu mombweano̱ ńo̱ng’a mbia mao o mbad’a mudī e?

14 Angame̱n jombwea ńo̱ng’a mbia mao o mbad’a mudī. Yesu a lee̱ ná e nde ka Sango ao, ońolana ongwane̱ bokwedi o benga jouse̱ dube̱ labu. (Mat. 5:3, 6; Marko 6:34) Kapo̱ ka Yesu, nje ye mweńa buka me̱se̱ ońola mulopo ma mbia ye nde ná ombweye ńo̱ng’a mbia mao o mbad’a mudī. (Ndim. 6:6-9) A mabola nika ke̱ a mabakise̱ ná mo̱ na mbia mao ba malanga Eyal’a Loba ba mokwa pe̱ mo̱, ba mukea o ndongame̱n, ba mate̱ dikalo la myango ma bwam, ba be̱n pe̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova.

15. Ne̱ni mulopo ma mbia mweno̱ ná mu lee̱ ná mu to̱ndi mbia mao e?

15 Angame̱n lee̱ mbia mao ná a to̱ndi mo̱. Yehova a langwedi Yesu ná a to̱ndi mo̱ oboso ba bato. (Mat. 3:17) Yesu a lee̱le̱ o byala na o bebolo ná a to̱ndi bokwedi bao, babo̱ pe̱ ba lee̱le̱ mo̱ ná ba to̱ndi mo̱. (Yohane 15:9, 12, 13; 21:16) Mulopo ma mbia mwe ná mu lee̱le̱ o bebolo ná mu to̱ndi munj’ao na bana bao, k’eyembilan ke̱ mu mokwa Bibe̱l na babo̱. Angame̱n pe̱ langwea babo̱ ná a to̱ndi babo̱, na ná be pe̱ mo̱ tiki, ponda iwo̱ pe̱ e ná a sesa babo̱ oboso ba bato.—Min. 31:28, 29.

Ná a do̱lisane̱ Yehova, mulopo ma mbia mwangame̱n jombwea ńong’a mbia mao o mbad’eyobo (Ombwa dongo 16)

16. Nje epe̱pe̱ mulopo ma mbia mwangame̱nno̱ bola e, ne̱ni pe̱ angame̱nno̱ be̱ skwe̱ e?

16 Angame̱n jombwea ńo̱ng’a mbia mao o mbad’eyobo. Yehova ombwedi bana ba Israel o mbad’eyobo, to̱ ponda ba tano̱ ba ko̱kisabe̱ ońola sisengane̱ labu. (Ndim. 2:7; 29:5) A mombwea pe̱ ńo̱ng’asu y’eyobo we̱nge̱. (Mat. 6:31-33; 7:11) Yesu pe̱ a dese̱ ba bena ba ta ba bupe̱ mo̱. (Mat. 14:17-20) A bo̱lise̱ pe̱ babo̱. (Mat. 4:24) O bwam ba do̱lisane̱ Yehova, mulopo ma mbia mwangame̱n jombwea ńo̱ng’a mbia mao o mbad’eyobo. Nde angame̱n be̱ skwe̱. A s’angame̱n so̱lise̱ mo̱me̱ne̱ o ebol’a musawedi ná a sombweye mbia mao, o dikala lena a si mombweano̱ pe̱ ńo̱ng’abu o mbad’a mudī na besengedi babu ba teten.

17. Njik’eyembilan Yehova na Yesu ba mabolano̱ o mbadi ba mokwe̱le̱no̱ na ko̱kise̱ pe̱ biso̱ e?

17 Angame̱n jokwe̱le̱. Yehova a mokwe̱le̱ biso̱, a mako̱kise̱ pe̱ biso̱ ońola bwam basu. (Bon. 12:7-9) Kapo̱ ka Sango ao, Yesu a mokwe̱le̱ ba be owas’a doi lao na ndolo ńe̱se̱. (Yohane 15:14, 15) Malea mao me ngińa, nde e muyao. (Mat. 20:24-28) A bi ná di titi ke̱nge̱nge̱, na ná di mapo̱ngo̱ mawuse̱.—Mat. 26:41.

18. Nje mulopo ma mbia ma bwam mu membano̱ e?

18 Mulopo ma mbia mu membilane̱ Yehova na Yesu mu memba ná belongi bao ba mbia be titi ke̱nge̱nge̱. A titi munj’ao to̱ bana bao “dibań.” (Kol. 3:19) O diwengisan, a mabupe̱ bete̱sedi be maso̱be̱ o Galatia 6:1 ná a te̱se̱ babo̱ o “mudī ma pī,” esibe̱ dimbea ná mo̱me̱ne̱ a titi ke̱nge̱nge̱. Kapo̱ ka Yesu, a memba ná mbad’a bwam ńa jokwe̱le̱ ńe nde tongwea n’eyembilan ao ya mo̱me̱ne̱.—1 Pet. 2:21.

19-20. Ne̱ni mulopo ma mbia mweno̱ ná mwembilane̱ Yehova na Yesu ponda mwangame̱nno̱ no̱ngo̱ bedomsedi e?

19 Angame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ońola bwam ba bane̱. Yehova a mano̱ngo̱ nde bedomsedi ońola bwam ba bane̱. K’eyembilan, a no̱ngi bedomsedi o weka longe̱, seto̱ ońola bwam bao, nde ońolana a ta a pula ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱. To̱ moto a si wusa ńakisane̱ mo̱ o bola Mun’ao ná myobe masu mi lakisabe̱. Mo̱me̱ne̱ nde a no̱ngi bedomsedi o bola di jabea ońola bwam basu. Yesu pe̱ a no̱ngi bedomsedi bena be ta nde ońola bwam ba bane̱. (Rom. 15:3) K’eyembilan, a bangi wumse̱ o bwam ba jokwe̱le̱ dimuti.—Marko 6:31-34.

20 Mulopo ma mbia ma bwam mu bi ná e titi bu o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam ońola mbia mao, a mano̱ngo̱ pe̱ mu m’bē̱ mweńa jita. A mawe̱ ná a si no̱ngo̱ bedomsedi esibe̱ njo̱m a bwam, to̱so̱ bupisane̱ besengedi bao ba teten. O diwengisan, a mese̱le̱ ná Yehova okwe̱le̱ mo̱ ne̱ni no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. * (Min. 2:6, 7) Na nika, a me̱nde̱ nde dutea ońola bwam ba bane̱, seto̱ ońola bwam bao mo̱me̱ne̱.—Fil. 2:4.

21. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di mabupe̱ e?

21 Yehova a boli milopo ma mbia m’bē̱ mwe ndutu, a mengane̱ pe̱ babo̱ ná ba bole me̱se̱ ná ba londe̱ mo̱ o mbad’a bwam. Mome a boli te̱ me̱se̱ o bupe̱ eyembilan a Yehova na Yesu, a me̱nde̱ be̱ mulopo ma mbia ma bwam. Munj’ao pe̱ a londe̱ te̱ m’bē̱ mao, diba labu di me̱nde̱ be̱ bonam. Ne̱ni muto angame̱nno̱ je̱ne̱ doi la mulopo ma mbia e, njika mitakisan pe̱ eno̱ ná a be̱ne̱ e? Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi.

MWENGE 16 Sesa Yah, o̱kise̱ mun’ao

^ par. 5 Ponda mome a mabano̱, mo̱ nde a matimbe̱ mulopo ma mbia. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a te̱se̱no̱ mbia mao o mo̱ń na o wase, ońola nje a te̱se̱no̱ mambo nika, na nje mome eno̱ ná okwa na byembilan ba Yehova na Yesu. O jokwa di londe̱ maba, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje mome na muto be o diba beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Yesu na bepe̱pe̱ be maso̱be̱ o Bibe̱l. O jokwa di londe̱ malalo pe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni bonasango beno̱ ná ba bolane̱ doi labu o mwemba.

^ par. 7 Ponda iwo̱, sinima, maloko na myango mi mayo̱isane̱ lo̱ ba yo̱ki lee̱ mome nu mabolane̱ munj’ao mambo ma bobe, to̱ mo̱me̱ne̱ nu madipe̱ mo̱. Ońola nika nde bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱no̱ ná e te̱nge̱n ná mome a bande munj’ao.

^ par. 20 Ná o bate bia ne̱ni no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, ombwa mulopo ma jokwa “Prenons des décisions qui honorent Dieu,” o Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa 15 ma Dibaba 2011, map.13-17.