Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 5

«Li xjolomil chixjunilebʼ li winq aʼan li Kriist»

«Li xjolomil chixjunilebʼ li winq aʼan li Kriist»

«Li xjolomil chixjunilebʼ li winq aʼan li Kriist» (1 COR. 11:3).

BʼICH 12 Jehová, nuestro gran Dios

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Kʼaru ebʼ li naʼlebʼ naxbʼaanu naq junaq li winq inkʼaʼ sa tril li xjunkabʼal?

KʼARU nachalk saʼ aachʼool naq nakaawabʼi li aatin «xjolomil li junkabʼal»? Wankebʼ winq inkʼaʼ sa nekeʼril li rixaqil ut ebʼ li ralal xkʼajol xbʼaan naq nekeʼxkanabʼ naq li xtenamitebʼ, li kʼaynaqebʼ chi xbʼaanunkil malaj chanru xeʼkʼiresiik chaq ttaqlanq saʼ xbʼeenebʼ. Li xYanita jun li hermaan li wank Europa, naxye: «Bʼarwiʼ wankin, ebʼ li kristiʼaan nekeʼxkʼoxla naq ebʼ li ixq maakʼaʼebʼ xwankil chiruhebʼ li winq ut naq tento teʼileʼq joʼ moos». Laj Luke jun li hermaan li wank Estados Unidos, naxye: «Wankebʼ yuwaʼbʼej nekeʼxkʼut chiruhebʼ li ralal naq maakʼaʼ naʼok wiʼ li nekeʼxye ebʼ li ixq, joʼkan naq us naq ebʼ li winq maakʼaʼ teʼraj re li nekeʼxye». Abʼan moko joʼkaʼin ta naraj li Jehobʼa naq ebʼ li bʼeelomej teʼril li rixaqil (juntaqʼeeta rikʼin Marcos 7:13). Chanru truuq xtzolbʼal junaq li winq xjolominkil chiʼus li xjunkabʼal?

2. Kʼaru tento tixnaw li najolomink re li junkabʼal, ut kʼaʼut?

2 Re naq junaq li winq truuq chi xjolominkil chiʼus li xjunkabʼal, xbʼeen xbʼeen tento tixtaw ru li naroybʼeni li Jehobʼa naq tixbʼaanu. Joʼkan ajwiʼ, tento tixnaw kʼaʼut li Jehobʼa kixxaqabʼ li jolomink ut chanru naru naxkʼam re rikʼin li Jehobʼa ut li Jesús. Kʼaʼut naq jwal wank xwankil naq li winq tixnaw chixjunil aʼin? Xbʼaan naq li Jehobʼa kixkʼe bʼayaq li wankilal saʼ ruqʼebʼ li nekeʼjolomink re li junkabʼal ut naraj naq teʼroksi chiʼus (Luc. 12:48b).

KʼARU NARAJ XYEEBʼAL LI JOLOMINK?

3. Kʼaru naxkʼut chiqu 1 Corintios 11:3 chirix li jolomink?

3 Taayaabʼasi 1 Corintios 11:3. Li raqal aʼin naʼaatinak chirix chanru li Jehobʼa kixkʼubʼ li xjunkabʼal. Saʼ li jolomink wank wiibʼ li naʼlebʼ: li wankilal ut chanru naʼoksimank. Li Jehobʼa aʼan li xnimal ru aj jolominel rehebʼ chixjunil li ralal xkʼajol, aʼ ebʼ li ánjel ut ebʼ li kristiʼaan, ut li Yos traqoq aatin saʼ xbʼeenebʼ aʼ yaal chanru teʼroksi li wankilal kʼebʼil saʼ ruqʼebʼ (Rom. 14:10; Efes. 3:14, 15). Li Jehobʼa kixkʼe li wankilal saʼ ruqʼ li Jesús saʼ xbʼeen li chʼuut, abʼan li Jehobʼa traqoq aatin saʼ xbʼeen li Jesús aʼ yaal chanru nokooril (1 Cor. 15:27). Li Jehobʼa kixkʼe ajwiʼ li wankilal saʼ ruqʼ li bʼeelomej saʼ xbʼeen li rixaqil ut ebʼ li ralal xkʼajol, abʼan li Jehobʼa ut li Jesús teʼraqoq aatin saʼ xbʼeen li bʼeelomej aʼ yaal chanru tril li xjunkabʼal (1 Ped. 3:7).

4. Kʼaru li wankilal wank saʼ ruqʼ li Jehobʼa ut li Jesús?

4 Li Jehobʼa aʼan li najolomink re li xjunkabʼal li wank saʼ choxa ut saʼ Ruuchichʼochʼ, joʼkan naq wank xwankil chi xxaqabʼankil ebʼ li chaqʼrabʼ chirix chanru teʼxbʼeresi li xyuʼam ebʼ li ralal xkʼajol ut roybʼeninkil ajwiʼ naq tbʼaanumanq li naxye (Is. 33:22, 23). Li Jesús aʼan li najolomink re li chʼuut, joʼkan naq xkʼulubʼ ajwiʼ xxaqabʼankil ebʼ li chaqʼrabʼ saʼ li chʼuut ut roybʼeninkil naq tbʼaanumanq li naxye (Gál. 6:2; Col. 1:18-20).

5. Kʼaru li wankilal kʼebʼil saʼ ruqʼ li najolomink re li junkabʼal, ut ma naru naxbʼaanu chixjunil li naraj?

5 Joʼ li Jehobʼa ut li Jesús, li najolomink re li junkabʼal wank ajwiʼ xwankil chi xsikʼbʼal kʼaru tixbʼaanu li xjunkabʼal (Rom. 7:2; Efes. 6:4). Abʼanan, moko naru ta naxbʼaanu chixjunil li naraj rikʼin li wankilal kʼebʼil saʼ ruqʼ. Jun eetalil, li chaqʼrabʼ li tixxaqabʼ tento naq isinbʼilaq chaq saʼ li Santil Hu (Prov. 3:5, 6). Joʼkan ajwiʼ, li najolomink re li junkabʼal moko wank ta xwankil re xtenebʼankil li chaqʼrabʼ saʼ xbʼeenebʼ li maawaʼebʼ xjunkabʼal (Rom. 14:4). Ut naq ebʼ li alal kʼajolbʼej nekeʼtzʼaqlok xchihabʼ ut inkʼaʼ chik nekeʼwank saʼ rochoch, yaal naq toj nekeʼroxloqʼi li xyuwaʼ, abʼan moko aʼan ta chik najolomink rehebʼ (Mat. 19:5).

KʼAʼUT NAQ LI JEHOBʼA KIXXAQABʼ LI JOLOMINK?

6. Kʼaʼut naq li Jehobʼa kixxaqabʼ li jolomink?

6 Li jolomink aʼan jun li maatan li kixkʼe li Jehobʼa re li xjunkabʼal. Saʼ xkʼabʼaʼ li naʼlebʼ aweʼ, li xjunkabʼal li Jehobʼa kʼubʼkʼu ru chiʼus ut wank saʼ tuqtuukilal (1 Cor. 14:33, Li Santil Hu, Wycliffe Bible Translators, 40). Wi inkʼaʼ raj chʼolchʼo ru ani najolomink, wank raj li poʼoj ibʼ ut maakʼaʼ raj li sahil chʼoolejil. Jun eetalil, maajun raj tnawoq re ani tixye kʼaru tento tbʼaanumanq chi moko ani tkʼamoq bʼe chi xbʼaanunkil.

7. Joʼ naxye saʼ Efesios 5:25, 28, chanru naraj li Jehobʼa naq li winq tril li rixaqil?

7 Wi li jolomink li kixxaqabʼ li Yos wank rusilal, kʼaʼut naq naabʼalebʼ li ixq nekeʼrekʼa naq inkʼaʼ sa nekeʼileʼk ut kaw nekeʼtaqlaak xbʼaan li xbʼeelom? Saʼ xkʼabʼaʼ naq naabʼalebʼ li winq inkʼaʼ nekeʼxyuʼami li naxye li Jehobʼa choʼq re li junkabʼal, nekeʼxbʼaanu bʼan li nayeemank ut nabʼaanumank saʼebʼ li xteep. Joʼkan ajwiʼ, wankebʼ winq inkʼaʼ sa nekeʼril li rixaqil saʼ xkʼabʼaʼ naq nekeʼraj naq teʼnimaaq ru. Jun eetalil, maare junaq li winq narekʼa naq jwal wank xwankil naq kaw nataqlank saʼ xbʼeen li rixaqil malaj re xkʼutbʼesinkil naq aʼan «tzʼaqal winq». Maare naxkʼoxla naq inkʼaʼ naru naxbʼaanu naq traheʼq xbʼaan li rixaqil, abʼan naru naxbʼaanu naq li rixaqil tixxuwa ru. Wankebʼ nekeʼroksi li xiw aʼin re taqlank saʼ xbʼeen li rixaqil. * Chʼolchʼo naq li naʼlebʼ aʼin naxsach xwankilebʼ li ixq ut inkʼaʼ chik naʼoxloqʼiik ruhebʼ joʼ xkʼulubʼebʼ. Joʼkan ajwiʼ, moko aʼin ta naraj li Jehobʼa naq tbʼaanumanq (taayaabʼasi Efesios 5:25, 28).

CHANRU TRUUQ XTZOLBʼAL XJOLOMINKIL CHIʼUS LI XJUNKABʼAL?

8. Chanru truuq xtzolbʼal junaq li winq xjolominkil chiʼus li xjunkabʼal?

8 Jun li winq naru naxtzol xjolominkil chiʼus li xjunkabʼal wi naroksi li wankilal kʼebʼil saʼ ruqʼ joʼ naroksi li Jehobʼa ut li Jesús. Qatzʼilaq rix wiibʼ li chaabʼil naʼlebʼ li nekeʼxkʼutbʼesi li Jehobʼa ut li Jesús ut qilaq chanru naq ebʼ li nekeʼjolomink re li junkabʼal teʼruuq xkʼutbʼesinkil ajwiʼ aʼin rikʼin li rixaqil ut ebʼ li ralal xkʼajol.

9. Chanru naxkʼutbʼesi li kubʼsink ibʼ li Jehobʼa?

9 Li kubʼsink ibʼ. Usta yaal naq kaʼajwiʼ li Jehobʼa aʼan li qʼaxal wank xnaʼlebʼ, abʼan narabʼi li nekeʼxkʼoxla ebʼ laj kʼanjel chiru (Gén. 18:23, 24, 32). Ut wank sut kixkʼulubʼa naq li wankebʼ rubʼel xwankil teʼxye chan raj ru xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ (1 Rey. 22:19-22). Yaal naq li Jehobʼa tzʼaqal re ru, abʼan moko naroybʼeni ta naq joʼkanaqo ajwiʼ laaʼo. Naxtenqʼahebʼ bʼan laj kʼanjel chiru re naq us teʼelq usta ebʼ aj maak (Sal. 113:6, 7). Relik chi yaal, laj David kixye re: «Laaʼat laj tenqʼahom we» (Sal. 27:8, 9; Heb. 13:6). Aʼan kixye naq kiruuk xbʼaanunkil naabʼal li naʼlebʼ saʼ xkʼabʼaʼ naq li Jehobʼa kixkubʼsi ribʼ ut kixtenqʼa (Sal. 54:6).

10. Chanru kixkʼutbʼesi li kubʼsink ibʼ li Jesús?

10 Qilaq li kixbʼaanu li Jesús. Usta aʼan chaq «Tzolonel ut Qaawaʼ» saʼ xbʼeenebʼ li xtzolom, abʼan inkʼaʼ kixutaanak chi xchʼajbʼal li roqebʼ. Kʼaʼut naq li Jehobʼa kixbʼaanu naq ttzʼiibʼamanq saʼ li Santil Hu li eetalil aʼin? Re xkʼutbʼal chiqu ut chiruhebʼ li nekeʼjolomink re li junkabʼal chanru xyuʼaminkil li kubʼsink ibʼ. Li Jesús kixye: «Xkʼambʼal eebʼe xinbʼaanu, re naq teebʼaanu ajwiʼ laaʼex joʼ xinbʼaanu eere» (Juan 13:12-17). Usta jwal nim xwankil, abʼan li Jesús moko kiroybʼeni ta naq tkʼanjelaaq ru, kikʼanjelak bʼan chiruhebʼ li junchʼol (Mat. 20:28).

Li najolomink re li junkabʼal naxkʼutbʼesi naq naxkubʼsi xwankil ut naq narahok naq natenqʼank saʼ ochoch ut naxkʼe rehebʼ li wankebʼ rubʼel xwankil li naʼajmank chiruhebʼ saʼebʼ li xpaabʼal. (Chaawil li raqal 11 ut 13).

11. Kʼaru naru nekeʼxtzol ebʼ li nekeʼjolomink re li junkabʼal rikʼin li kubʼsink ibʼ li naxyuʼami li Jehobʼa ut li Jesús?

11 Kʼaru naqatzol? Naq li najolomink re li junkabʼal yalaq joqʼe naru naxkʼutbʼesi li kubʼsink ibʼ. Jun eetalil, inkʼaʼ naroybʼeni naq li rixaqil ut ebʼ li ralal xkʼajol inkʼaʼ teʼpaltoʼq. Naxkʼe saʼ ru li naxkʼoxla li rixaqil ut ebʼ li ralal xkʼajol usta inkʼaʼ naxkʼulubʼa xchʼool li nekeʼxye. Li xMarley li wank Estados Unidos, naxye: «Wank sut moko juntaqʼeet ta nokookʼoxlak rikʼin linbʼeelom, abʼan nawekʼa naq oxloqʼin chiru xbʼaan naq junelik naxpatzʼ we kʼaru ninkʼoxla chirix junaq li naʼlebʼ ut toj naxtzʼil rix chiʼus re xnawbʼal kʼaru tixbʼaanu». Joʼkan ajwiʼ, jun li winq li naxkubʼsi ribʼ moko naxutaanak ta chi tenqʼank saʼ ochoch usta maare saʼ li xteep ebʼ li kristiʼaan nekeʼxkʼoxla naq aʼin xkʼanjel ixq. Maare qʼaxal tchʼaʼajkoʼq chiruhebʼ li winq xbʼaanunkil aweʼ. Kʼaʼut? Li xRachel jun li hermaan, naxye: «Saʼ linteep, wi jun li winq naxtenqʼa li rixaqil chi xchʼajbʼal li sekʼ malaj chi xsaabʼesinkil li ochoch, ebʼ li rechkabʼal ut ebʼ li xkomon teʼxkʼoxla naq “ma tzʼaqal winq tawiʼ”. Teʼxkʼoxla naq inkʼaʼ naruhank chi taqlank saʼ xbʼeen li rixaqil». Wi saʼ laateep ebʼ li kristiʼaan nekeʼkʼoxlak chi joʼkaʼan, chijultikoʼq aawe naq li Jesús kixchʼaj li roqebʼ li xtzolom usta nakʼoxlamank chaq naq aʼan xkʼanjel jun li moos. Jun li winq li naxnaw xjolominkil chiʼus li xjunkabʼal tixkʼe xchʼool naq li rixaqil ut ebʼ li ralal xkʼajol sa teʼrekʼa ribʼ, ut inkʼaʼ naq ebʼ li junchʼol us teʼaatinaq chirix. Anaqwan qilaq bʼar wank jun chik li chaabʼil naʼlebʼ li jwal aajel ru naq teʼxyuʼami ebʼ li nekeʼjolomink re li junkabʼal.

12. Kʼaru naxbʼaanu li Jehobʼa ut li Jesús saʼ xkʼabʼaʼ naq nokooʼeʼxra?

12 Li rahok. Li naʼekʼasink re li Jehobʼa chi xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ aʼan li rahok (1 Juan 4:7, 8). Saʼ xkʼabʼaʼ naq nokooxra, li Jehobʼa naroksi li Raatin ut li xmolam re xkʼebʼal qe li naʼajmank saʼ li qapaabʼal. Aʼan naxsahobʼresi qachʼool naq naxjultika qe naq qʼaxal nokooxra. Joʼkan ajwiʼ, li Jehobʼa «nakʼehok qe chi yoʼoon chixjunil li kʼaʼaq re ru, re tqayal xsahil» (1 Tim. 6:17). Naq nokoopaltoʼk, nokooxqʼus, abʼan inkʼaʼ naxkanabʼ qaraabʼal. Saʼ xkʼabʼaʼ naq nokooxra, li Jehobʼa kixqʼaxtesi li Ralal re qakolbʼal. Ut li Jesús qʼaxal nokooxra joʼkan naq kikamk saʼ qakʼabʼaʼ (Juan 3:16; 15:13). Maakʼaʼ naramok chiru li Jehobʼa ut li Jesús xraabʼal ebʼ li inkʼaʼ nekeʼtzʼeqtaanank rehebʼ (Juan 13:1; Rom. 8:35, 38, 39).

13. Kʼaʼut naq jwal wank xwankil naq li najolomink re li junkabʼal tixkʼutbʼesi li rahok? (Chaawil ajwiʼ li kaaxukuut « Kʼaru truuq xbʼaanunkil jun li winq li tojeʼ xsumlaak re naq t-oxloqʼiiq xbʼaan li rixaqil?»).

13 Kʼaru naqatzol? Naq li rahok tento t-ekʼasinq re li najolomink re li junkabʼal chi xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ. Kʼaʼut naq jwal wank xwankil? Li apóstol Juan naxye: «Li inkʼaʼ naxra li ras riitzʼin [malaj li xjunkabʼal] li naril ru, moko naru ta tixra li Yos li inkʼaʼ naril ru» (1 Juan 4:11, 20). Joʼkan bʼiʼ, jun li winq li naxra li xjunkabʼal ut naraj xkʼambʼal re rikʼin li Jehobʼa ut li Jesús tixyal xqʼe re naq maakʼaʼ tpaltoʼq chiruhebʼ saʼebʼ li xpaabʼal, saʼebʼ li xyuʼam ut re naq sahaqebʼ saʼ xchʼool (1 Tim. 5:8). Tixtij ut tixqʼusebʼ li ralal xkʼajol. Joʼkan ajwiʼ, naq traj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ, junelik tixkʼe saʼ ru li naxkʼoxla li Jehobʼa ut tixsikʼ junaq li naʼlebʼ li tixkʼam chaq rusilal saʼ xbʼeen li xjunkabʼal. Anaqwan qatzʼilaq rix li junjunq chi naʼlebʼ aʼin ut qilaq chanru naq li najolomink re li junkabʼal truuq xkʼambʼal re rikʼin li Jehobʼa ut li Jesús.

KʼARU TENTO TIXBʼAANU LI NAJOLOMINK RE LI JUNKABʼAL?

14. Chanru truuq li najolomink re li junkabʼal xkʼebʼal rehebʼ li wankebʼ rubʼel xwankil li naʼajmank chiruhebʼ saʼebʼ li xpaabʼal?

14 Tento tixkʼe re li xjunkabʼal li naʼajmank chiruhebʼ saʼebʼ li xpaabʼal. Joʼ naxbʼaanu li Jehobʼa, li Jesús ajwiʼ kixyal xqʼe re naq ebʼ li xtzolom kawaqebʼ li xpaabʼal (Mat. 5:3, 6; Mar. 6:34). Kamaʼin ajwiʼ tento teʼxbʼaanu ebʼ li nekeʼjolomink re li junkabʼal, li jwal aajel ru aʼan naq kawaqebʼ li xpaabʼal li wankebʼ rubʼel xwankil (Deut. 6:6-9). Re xbʼaanunkil aʼin, tento naq teʼxyal xqʼe chi rilbʼal ut chi xtzolbʼal li Santil Hu joʼ junkabʼal, teʼwulaq saʼebʼ li chʼutam, teʼpuktesinq ut teʼxkʼe xchʼool chi wank saʼ tzʼaqal amiiwil rikʼin li Jehobʼa.

15. Kʼaru tento tixbʼaanu li najolomink re li junkabʼal re naq sahaqebʼ saʼ xchʼool li wankebʼ rubʼel xwankil?

15 Tento tixbʼaanu naq sahaq saʼ xchʼool li xjunkabʼal. Li Jehobʼa kixye chiruhebʼ li junchʼol naq naxra li Jesús (Mat. 3:17). Ut rikʼin li kixye ut kixbʼaanu, li Jesús kixkʼutbʼesi naq naxrahebʼ li xtzolom. Aʼut ebʼ aʼan xeʼxye re, naq nekeʼxra (Juan 15:9, 12, 13; 21:16). Rikʼin li naxbʼaanu li najolomink re li junkabʼal, naru naxkʼutbʼesi chiru li rixaqil ut ebʼ li ralal xkʼajol naq naxrahebʼ, ut jun li naʼlebʼ li naru xkʼutbʼesinkil wiʼ aʼin aʼan xtzolbʼal li Santil Hu rikʼinebʼ. Tento ajwiʼ tixye rehebʼ naq naxrahebʼ ut naq oxloqʼebʼ chiru. Ut naq tixkʼe ribʼ chiru, us naq chiruhebʼ li junchʼol tixye li chʼinaʼusil aatin rehebʼ (Prov. 31:28, 29).

Wi li najolomink re li junkabʼal naraj xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa, tento tixkʼe rehebʼ li wankebʼ rubʼel xwankil li naʼajmank chiruhebʼ saʼebʼ li xyuʼam. (Chaawil li raqal 16).

16. a) Kʼaru chik tento tixbʼaanu li najolomink re li junkabʼal? b) Chanru naru nanaʼlebʼak chiʼus li najolomink re li junkabʼal?

16 Tento tixkʼe re li xjunkabʼal li naʼajmank chiruhebʼ saʼebʼ li xyuʼam. Li Jehobʼa kixkʼe rehebʼ laj Israel chixjunil li naʼajmank chaq chiruhebʼ. Ut usta wank sut kixkʼehebʼ chi xtojbʼal xmaak, abʼan inkʼaʼ kixkanabʼ xtenqʼankilebʼ (Deut. 2:7; 29:5). Anaqwan li Jehobʼa naxkʼe ajwiʼ qe chixjunil li naʼajmank saʼ li qayuʼam (Mat. 6:31-33; 7:11). Ut li Jesús kixkʼe ajwiʼ xchʼool chi xchʼolaninkil ebʼ li xtzolom ut chi xtenqʼankilebʼ re naq kawaqebʼ li xjunxaqalil (Mat. 4:24; 14:17-20). Wi li najolomink re li junkabʼal naraj xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa, tento tixkʼe rehebʼ li wankebʼ rubʼel xwankil chixjunil li naʼajmank chiruhebʼ saʼebʼ li xyuʼam. Abʼanan, tento tnaʼlebʼaq chiʼus. Moko us ta naq qʼaxal laatzʼaq ru saʼ li xkʼanjel ut inkʼaʼ chik tixkʼe re li xjunkabʼal li naʼajmank chiruhebʼ saʼebʼ li xpaabʼal chi moko tixbʼaanu naq sahaqebʼ saʼ xchʼool.

17. Chanru nekeʼxkʼe qanaʼlebʼ ut nokooʼeʼxqʼus li Jehobʼa ut li Jesús?

17 Kʼehok naʼlebʼ ut qʼusuk. Li Jehobʼa naxkʼe qanaʼlebʼ ut nokooxqʼus xbʼaan naq naraj naq us tooʼelq saʼ li qayuʼam (Heb. 12:7-9). Li Jesús ajwiʼ kixkʼehebʼ xnaʼlebʼ ut kixqʼusebʼ saʼ tuulanil li wankebʼ rubʼel xwankil (Juan 15:14, 15). Li Jesús naqʼusuk chi kaw, abʼan naxbʼaanu saʼ xyaalal (Mat. 20:24-28). Naxnaw naq laaʼo aj maak ut naq kokʼaj xsaʼ nokoopaltoʼk (Mat. 26:41).

18. Kʼaru chʼolchʼooq chiru li najolomink re li junkabʼal?

18 Li bʼeelomej li naxkʼam re rikʼin li Jehobʼa ut li Jesús chʼolchʼo chiru naq li rixaqil ut ebʼ li ralal xkʼajol nekeʼpaltoʼk ut moko qʼaxal najosqʼoʼk ta rikʼinebʼ (Col. 3:19). Naxyuʼami bʼan li naxye saʼ Gálatas 6:1 ut naxyal xqʼusbʼalebʼ «saʼ tuulanil» xbʼaan naq chʼolchʼo chiru naq aʼan ajwiʼ aj maak. Joʼ kixbʼaanu li Jesús, li bʼeelomej ajwiʼ naxnaw naq li qʼaxal tkʼanjelaq chiru li xjunkabʼal aʼan li xbʼaanuhom (1 Ped. 2:21).

19, 20. Chanru truuq li najolomink re li junkabʼal xkʼambʼal re rikʼin li Jehobʼa ut li Jesús naq tixkʼoxla xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ?

19 Tento tixkʼe reetal naq li tixbʼaanu tkʼanjelaq chiru li xjunkabʼal. Naq li Jehobʼa naxbʼaanu junaq li naʼlebʼ junelik naxkʼe saʼ ru kʼaru tkʼanjelaq chiruhebʼ li junchʼol. Jun eetalil, li Jehobʼa kixkʼe li yuʼam moko kaʼaj tawiʼ re naq aʼan tixyal xsahil, kixkʼe bʼan re naq laaʼo ajwiʼ tqayal xsahil li yuʼam. Maaʼani xminok ru chi xtaqlankil chaq li Ralal saʼ Ruuchichʼochʼ re naq tkamq saʼ qakʼabʼaʼ. Li Jehobʼa kixbʼaanu aʼan re qatenqʼankil. Joʼkan ajwiʼ, naq li Jesús kixkʼoxla xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ, junelik kixkʼe saʼ ru li tkʼanjelaq chiruhebʼ li junchʼol (Rom. 15:3). Jun eetalil, usta tawajenaq, abʼan inkʼaʼ xʼok chi hilank, kiʼok bʼan xtzolbʼalebʼ li kʼiila tenamit (Mar. 6:31-34).

20 Li najolomink re li junkabʼal naxnaw naq qʼaxal nachʼaʼajkoʼk xsikʼbʼal ebʼ li naʼlebʼ li tkʼanjelaq chiru li xjunkabʼal ut jwal wank xwankil chiru xbʼaanunkil aʼin. Joʼkan naq inkʼaʼ naxbʼaanu junaq li naʼlebʼ saʼ junpaat malaj chi maakʼaʼ xyaalal. Naxkanabʼ bʼan naq li Jehobʼa ttenqʼanq re chi xsikʼbʼal li chaabʼil naʼlebʼ, ut chi joʼkan naxkʼoxla chiʼus kʼaru qʼaxal tkʼanjelaq chiruhebʼ li junchʼol ut inkʼaʼ li tkʼanjelaq chiru aʼan (Prov. 2:6, 7; Filip. 2:4). *

21. Kʼaru tqil saʼ li jun chik tzolom?

21 Qʼaxal nim li kʼanjel kixkanabʼ li Jehobʼa saʼ ruqʼebʼ li nekeʼjolomink re li junkabʼal, ut aʼan traqoq aatin saʼ xbʼeenebʼ aʼ yaal chanru teʼxbʼaanu li xkʼanjelebʼ. Abʼan, wi li bʼeelomej naxyal xqʼe chi xkʼambʼal re rikʼin li Jehobʼa ut li Jesús, tixnaw xjolominkil chiʼus li xjunkabʼal. Ut wi li ixaqilbʼej naxbʼaanu li kʼanjel tenebʼanbʼil saʼ xbʼeen, sahaqebʼ saʼ xchʼool saʼ li xsumlajik. Chanru tento tril li ixaqilbʼej li jolomink ut kʼaru li chʼaʼajkilal naru naxtaw? Tqil aʼin saʼ li jun chik tzolom.

BʼICH 16 Alabemos a Jehová por su Hijo, el Ungido

^ párr. 5 Naq nasumlaak junaq li winq, aʼan chik najolomink re li junkabʼal. Saʼ li tzolom aweʼ tqil kʼaru naraj xyeebʼal li jolomink, kʼaʼut naq li Jehobʼa kixxaqabʼ ut kʼaru teʼruuq xtzolbʼal ebʼ li winq rikʼin li Jehobʼa ut li Jesús. Saʼ li xkabʼ tzolom tqil kʼaru teʼruuq xtzolbʼal ebʼ li bʼeelomej ut ebʼ li ixaqilbʼej rikʼin li Jesús ut rikʼinebʼ li kristiʼaan li natawmank resil saʼ li Santil Hu. Ut saʼ li rox tzolom tqatzʼil rix li jolomink li naʼuxmank saʼ li chʼuut.

^ párr. 7 Saʼebʼ li bʼideo, saʼebʼ li eetalil li naʼilmank saʼ tele ut saʼebʼ li juchʼbʼil eetalil wank sut nakʼutbʼesimank naq us naq ebʼ li winq inkʼaʼ sa teʼril malaj teʼxsakʼ li rixaqil. Joʼkan naq ebʼ li kristiʼaan maare nekeʼxkʼoxla naq us naq junaq li winq ttaqlanq chi kaw saʼ xbʼeen li rixaqil.

^ párr. 20 Taataw xkomon li naʼlebʼ re naq li taabʼaanu saʼ laayuʼam tixkʼe xloqʼal li Yos saʼ li hu Laj Kʼaakʼalehom 15 re abril 2011, perel 13 toj 17. Maakʼaʼ saʼ qʼeqchiʼ.