Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 5

“Nrenyia Biala Ati A Le Kelaese”

“Nrenyia Biala Ati A Le Kelaese”

“Nrenyia biala ati a le Kelaese.”​—1 KƆL. 11:3.

EDWƐNE 12 Tumivolɛ Gyihova Nyamenle

MƆƆ YƐBAZUKOA *

1. Ninyɛne boni mɔ a bahola aha kɛzi nrenyia bu tileyɛlɛ la ɛ?

KƐZI ɛte edwɛkɛkpɔkɛ “tileyɛlɛ” bo ɛ? Mrenyia bie mɔ maa bɛ amaamuo anzɛɛ kɛzi bɛtetele bɛ la ka kɛzi bɛ nee bɛ ye mɔ nee bɛ mra di la. Adiema raalɛ Yanita mɔɔ de Europe la hanle kɛ: “Wɔ ɛleka mɔɔ mede la, menli die di kɛ mraalɛ anwo ɛngyia kɛ mrenyia la na ɔwɔ kɛ bɛbu bɛ kɛ sonvolɛma.” Adiema nrenyia bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Luke mɔɔ ɔde United States la noko hanle kɛ: “Selɛma bie mɔ kilehile bɛ mra mrenyia kɛ, mraalɛ ɛdeɛ bɛ nye ala a ɔwɔ kɛ bɛfa bɛnea bɛ a, na ɔnle kɛ bɛtie mɔɔ bɛka la.” Noko tɛ zɔhane a Gyihova kulo kɛ mrenyia nee bɛ ye mɔ di a. (Fa toto Maake 7:13 anwo.) Ɔti kɛ ɔkɛyɛ na nrenyia ayɛ abusua tile kpalɛ ɛ?

2. Duzu a ɔwɔ kɛ abusua tile nwu ye a, na duzu ati ɔ?

2 Saa nrenyia bie bayɛ abusua tile kpalɛ a, ɔwɔ kɛ ɔdimoa ɔte mɔɔ Gyihova kpondɛ kɛ ɔyɛ la abo. Eza ɔwɔ kɛ ɔnwu deɛmɔti Gyihova yɛle tileyɛlɛ nwo ngyehyɛleɛ ne yɛɛ ɔwɔ kɛ ɔsukoa neazo mɔɔ Gyihova nee Gyisɛse ɛyɛ la. Duzu ati a ɔhyia kɛ nrenyia nwu ninyɛne ɛhye mɔ a? Ɔluakɛ Gyihova ɛmaa mbusua tile tumi bie na ɔkulo kɛ bɛfa bɛdi gyima kpalɛ.​—Luku 12:48b.

DUZU A LE TILEYƐLƐ?

3. Duzu a edwɛkɛ mɔɔ wɔ 1 Kɔlentema 11:3 maa yɛnwu ye wɔ tileyɛlɛ nwo a?

3 Kenga 1 Kɔlentema 11:3. Ngyɛnu ɛhye maa yɛnwu kɛzi Gyihova ɛhyehyɛ ye abusua ne mɔɔ wɔ anwuma nee azɛlɛ ye azo la. Kɛmɔ ɔdaye a ɔle bɛ ti la ati, ɔlɛ tumi wɔ bɛ muala bɛ nwo zo. Yelua tileyɛlɛ nwo ngyehyɛleɛ ne azo yeva tumi ne bie yemaa awie mɔ na bɛbabu kɛzi bɛfa bɛdi gyima la anwo mgbonda bɛahile ye. (Wlo. 14:10; Ɛfɛ. 3:14, 15) Gyihova ɛmaa Gyisɛse tumi kɛ ɔnlea asafo ne azo, noko Gyisɛse babu kɛzi ɔ nee yɛ di la anwo mgbonda ahile Gyihova. (1 Kɔl. 15:27) Eza Gyihova ɛmaa kunli tumi kɛ ɔnlea ɔ ye nee ɔ mra anwo zo, noko kunli ne babu kɛzi ɔ nee ye abusua ne di la anwo mgbonda ahile Gyihova nee Gyisɛse.​—1 Pita 3:7.

4. Duzu tumi a Gyihova nee Gyisɛse lɛ a?

4 Kɛmɔ Gyihova a le ye abusua ne mɔɔ wɔ anwuma nee azɛlɛ ye azo la Ati la ati, ɔlɛ tumi ɔdi kɛzi ɔwɔ kɛ ɔ mra bɔ bɛ ɛbɛla la anwo mɛla na ɔlɛ adenle ɔnea kɛ bɛbali zɔhane mɛla ne mɔ azo. (Aye. 33:22) Gyisɛse mɔɔ ɔle Kilisiene asafo ne ati la noko lɛ adenle di mɛla wɔ asafo ne anu na ɔnea kɛ bɛbali zo.​—Gal. 6:2; Kɔl. 1:18-20.

5. Tumi boni a abusua tile lɛ a, na nienwu a ye tumi ne kɔdwu a?

5 Kɛ mɔɔ Gyihova nee Gyisɛse yɛ la, abusua tile noko lɛ tumi si kpɔkɛ maa ye abusua ne. (Wlo. 7:2; Ɛfɛ. 6:4) Noko ye tumi ne lɛ ye ɛweɛne. Kɛ neazo la, ɔwɔ kɛ ɔgyinla ngyinlazo mɔɔ wɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne anu la azo a ɔdi mɛla a. (Mrɛ. 3:5, 6) Abusua tile ɛnlɛ tumi kɛ ɔbali mɛla yeamaa bɛdabɛ mɔɔ bɛmboka ye abusua ne anwo la. (Wlo. 14:4) Eza saa ɔ mra mrenyia nee mraalɛ nyi na bɛfi sua nu a, bɛkɔ zo bɛbu ye noko bɛnle ye tileyɛlɛ bo bieko.​—Mat. 19:5.

DUZU ATI A GYIHOVA YƐLE TILEYƐLƐ NWO NGYEHYƐLEƐ NE A?

6. Duzu ati a Gyihova yɛle tileyɛlɛ nwo ngyehyɛleɛ ne a?

6 Gyihova yɛle tileyɛlɛ nwo ngyehyɛleɛ ne ɔluakɛ ɔkulo ye abusua ne. Ɔle ahyɛlɛdeɛ mɔɔ vi ye ɛkɛ. Tileyɛlɛ nwo ngyehyɛleɛ ne maa debie biala kɔ zo pɛpɛɛpɛ wɔ anzodwolɛ nu wɔ Gyihova abusua ne anu. (1 Kɔl. 14:33, 40) Saa Gyihova angile awie mɔɔ ɔlɛ tumi wɔ abusua ne anu la a, anrɛɛ ninyɛne ɛnrɛhɔ zo kpalɛ yɛɛ yɛ nye ɛnrɛlie. Kɛ neazo la, anrɛɛ yɛnrɛnwu awie mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔsi kpɔkɛ wɔ abusua ne anu nee awie mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔnea ɔmaa bɛdi kpɔkɛzilɛ ne anwo gyima la.

7. Kɛ mɔɔ Ɛfɛsɛsema 5:25, 28 kile la, kɛzi Gyihova kulo kɛ mrenyia nee bɛ ye mɔ di ɛ?

7 Saa tileyɛlɛ nwo ngyehyɛleɛ mɔɔ Nyamenle ɛyɛ la le debie kpalɛ a, ɛnee duzu ati a ɛnɛ, mraalɛ dɔɔnwo te nganeɛ kɛ bɛ hu mɔ kile bɛ nyane na bɛtinlitinli bɛ nwo zo ɛ? Ɛhye le zɔ ɔluakɛ mrenyia dɔɔnwo ɛnva ngyinlazo mɔɔ boa abusua mɔɔ Gyihova ɛva ɛmaa la ɛnyɛ gyima, emomu bɛdi bɛ amaamuo nzi. Bie noko a bɛtɛkilele bɛ ye mɔ nyane a, bɛ nwo ɛndɛ bɛ. Kɛ neazo la, bie a kunli bie batinlitinli ɔ ye anwo zo amaa yeahile kɛ ɔdaye noko ɔwɔ ɛkɛ anzɛɛ yeamaa awie mɔ anwu kɛ ɔle “nrenyia.” Bie a ɔbanyia adwenle kɛ, ɔnrɛhola ɔnrɛtinlitinli ɔ ye kɛ ɔhulo ye noko ɔbahola yeamaa yeazulo ye. Na ɔbahola yealua ɛzulolɛ zɔhane azo yeamaa ɔ ye ayɛ mɔɔ ɔkpondɛ la. * Adwenle nee subane zɛhae ɛmmaa bɛnva enililɛ nee ɛbulɛ mɔɔ fɛta la bɛmmaa mraalɛ, ɛhye nee mɔɔ Gyihova kpondɛ la ɛnle ko.​—Kenga Ɛfɛsɛsema 5:25, 28.

KƐ ƆKƐYƐ NA NRENYIA AYƐ ABUSUA TILE KPALƐ Ɛ?

8. Kɛ ɔkɛyɛ na nrenyia ayɛ abusua tile kpalɛ ɛ?

8 Saa nrenyia bahola ayɛ abusua tile kpalɛ a, kyesɛ ɔsukoa kɛzi Gyihova nee Gyisɛse fa bɛ tumi di gyima la. Suzu subane nwiɔ mɔɔ Gyihova nee Gyisɛse lale ye ali la anwo na nea kɛzi abusua tile bahola ala zɔhane subane ne bie ali ahile ɔ ye nee ɔ mra la.

9. Kɛzi Gyihova da mɛlɛbɛnwoaze ali ɛ?

9 Mɛlɛbɛnwoaze. Gyihova ze nrɛlɛbɛ tɛla awie biala; noko saa ye azonvolɛ kile bɛ adwenle a, ɔtie. (Gyn. 18:23, 24, 32) Ɔmaa menli mɔɔ ɔnea bɛ nwo zo la adenle ɔmaa bɛkile bɛ adwenle. (1 Arl. 22:19-22) Gyihova di munli, noko kɛkala ɔ nye ɛnla kɛ yɛbayɛ yɛ ninyɛne wɔ adenle mɔɔ di munli la azo. Emomu, ɔboa alesama mɔɔ ɛnli munli mɔɔ sonle ye la ɔmaa ɔwie bɛ boɛ. (Edw. 113:6, 7) Nɔhalɛ nu, Baebolo ne bɔbɔ ka Gyihova anwo edwɛkɛ kɛ ɔle “boavolɛ.” (Edw. 27:9; Hib. 13:6) Belemgbunli Devidi liele dole nu kɛ, kɛmɔ Gyihova bɛlɛ ɔ nwo aze na ɔboale ye la ati a ɔholale ɔyɛle gyima mgbole mɔɔ Gyihova vale maanle ye la a.​—2 Sa. 22:36.

10. Kɛzi Gyisɛse lale mɛlɛbɛnwoaze ali ɛ?

10 Suzu Gyisɛse neazo ne anwo. Ɔnva nwo kɛ ɛnee ɔle ye ɛdoavolɛma ne Awulae nee bɛ Menle la, ɔwowole bɛ gyakɛ anwo. Duzu ati a Gyihova maanle bɛhɛlɛle edwɛkɛ ɛhye wɔ Baebolo ne anu a? Ɛnee ɔkulo kɛ ɔyɛ neazo ɔmaa awie biala, mɔɔ mbusua tile boka nwo la, amaa bɛazukoa. Gyisɛse mumua ne hanle kɛ: “Meyɛ neazo memaa bɛ amaa kɛ mɔɔ meyɛ bɛ la, bɛdabɛ noko bɛayɛ zɔ.” (Dwɔn 13:12-17) Ɔnva nwo kɛ ɛnee Gyisɛse lɛ tumi kpole la, ɛnee ɔ nye ɛnla kɛ bɛbazonle ye. Emomu, ɔzonlenle awie mɔ.​—Mat. 20:28.

Abusua tile bahola ayɛ sua nu gyima na eza yeava mɔɔ ye abusua ne hyia nwo wɔ sunsum nu la yeamaa bɛ yeava yeahile kɛ ɔbɛlɛ ɔ nwo aze yɛɛ ɔlɛ ɛlɔlɛ (Nea ɛdendɛkpunli 11, 13)

11. Mɛlɛbɛnwoaze nwo debie boni a abusua tile bahola azukoa avi Gyihova nee Gyisɛse neazo ne anu a?

11 Mɔɔ yɛsukoa yɛfi nu. Abusua tile bahola alua ndenle dɔɔnwo azo ahile kɛ ɔbɛlɛ ɔ nwo aze. Kɛ neazo la, ɔ nye ɛnla kɛ ɔ ye nee ɔ mra bayɛ bɛ ninyɛne kɛ bɛdi munli. Saa abusua ne anu amra nee ye ɛnyɛ adwenle bɔbɔ a, ɔtie bɛ nzuzulɛ ɛdeɛ ne. Marley mɔɔ ɔde United States la hanle kɛ: “Ɔyɛ a me nee me hu adwenle ɛnyia. Noko mete nganeɛ kɛ ɔ nye die me nwo yɛɛ ɔbu me ɔluakɛ ɔmaa mekile me adwenle yɛɛ ɔsuzu nwo kpalɛ kolaa na yeazi kpɔkɛ.” Bieko, kunli mɔɔ ɔbɛlɛ ɔ nwo aze la lɛ ɛhulolɛ kɛ ɔbayɛ sua nu gyima, saa bɔbɔ bɛbu ninyɛne zɔhane mɔ kɛ ɔle mraalɛ gyima wɔ ɛleka mɔɔ ɔwɔ la a. Ɛhye bahola ayɛ se. Duzu ati ɔ? Adiema raalɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Rachel la hanle kɛ: “Ɛleka mɔɔ mevi la, saa kunli boa ɔ ye maa bɛkpuda ahyɛnze anzɛɛ bɛsiezie sua nu a, ye kpalɛzoamra anzɛɛ ye mbusuafoɔ baha kɛ ‘ɔnle nrenyia.’ Bɛ adwenle bayɛ bɛ kɛ yemaa ɔ ye ɛvo ɛdɛnla ɔ kɔme zo.” Saa zɔhane a ɔde ye wɔ ɛleka mɔɔ ɛwɔ la a, ɛnee kakye kɛ Gyisɛse bɔbɔ wowole ye ɛdoavolɛma agyakɛ anwo, ɔnva nwo kɛ ɛnee bɛbu zɔhane deɛ ne kɛ ɔle akɛlɛ gyima la. Abusua tile kpalɛ ɛndwenle mɔɔ ɔyɛ a awie mɔ babu ye kɛ ɔlɛ tumi anzɛɛ ɔ nwo hyia la anwo, emomu, mɔɔ bamaa ɔ ye nee ɔ mra anye alie la. Saa ɛye mɛlɛbɛnwoaze ɛsie ahane a, subane gyɛne boni a anwo hyia amaa awie ayɛ abusua tile kpalɛ a?

12. Duzu a ɛlɔlɛ ka Gyihova nee Gyisɛse ɔmaa bɛyɛ a?

12 Ɛlɔlɛ. Ɛlɔlɛ a ka Gyihova maa ɔyɛ debie biala a. (1 Dwɔn 4:7, 8) Ɔfi ɛlɔlɛ nu ɔdua ye Edwɛkɛ Baebolo ne nee ye ahyehyɛdeɛ ne azo ɔdi yɛ sunsum nu ngyianlɛ nwo gyima. Ɔmaa yɛnyia anwodozo kɛ ɔkulo yɛ amaa yɛ kunlu adwo yɛ nwo. Na nwonane afoa nu ninyɛne mɔɔ yɛhyia la ɛ? Gyihova “maa yɛnyia debie biala molozo na yɛ nye die.” (1 Tim. 6:17) Saa yɛfo a, ɔtenrɛdenrɛ yɛ noko ɔkɔ zo ɔda ɛlɔlɛ ali ɔkile yɛ. Ɛlɔlɛ ti a Gyihova yɛle ɛkpɔnedeɛ nwo ngyehyɛleɛ ne maanle yɛ a. Yɛɛ kɛmɔ Gyisɛse kulo yɛ kpole kpalɛ la ati a ɔwule ɔmaanle yɛ a. (Dwɔn 3:16; 15:13) Debie biala ɛnle ɛkɛ mɔɔ bahola azɛkye ɛlɔlɛ mɔɔ Gyihova nee Gyisɛse lɛ maa bɛdabɛ mɔɔ bɛdi nɔhalɛ bɛmaa bɛ la.​—Dwɔn 13:1; Wlo. 8:35, 38, 39.

13. Duzu ati a ɔhyia kɛ abusua tile kulo ye abusua ne a? (Eza nea ɛlɛka “ Kɛ Ɔkɛyɛ Na Nrenyia Mɔɔ Ɛgya Fofolɛ La Aye Abu Ye Ɛ?”)

13 Mɔɔ yɛsukoa yɛfi nu. Ɔwɔ kɛ ɛlɔlɛ a ka abusua tile maa ɔyɛ debie biala a. Duzu ati a ɛhye anwo hyia kpalɛ a? Ɛzoanvolɛ Dwɔn bua kɛ: “Awie mɔɔ ɛngulo ɔ diema [anzɛɛ ye abusua] mɔɔ ɔnwu ye la ɛnrɛhola ɛnrɛhulo Nyamenle mɔɔ ɔnnwu ye la.” (1 Dwɔn 4:11, 20) Nrenyia mɔɔ kulo ye abusua ne na ɔkulo kɛ ɔsukoa Gyihova nee Gyisɛse la bava mɔɔ ye abusua ne hyia nwo wɔ sunsum nu nee nwonane afoa nu la yeamaa bɛ na eza yeamaa bɛanwu kɛ ɔdwenle bɛ nwo. (1 Tim. 5:8) Ɔbatete ɔ mra ne mɔ na yeadenrɛdenrɛ bɛ. Eza ɔbahɔ zo yeazukoa kɛ ɔbazi kpɔkɛ mɔɔ wula Gyihova anyunlunyia na ɔboa ye abusua ne la. Bɛmaa yɛzuzu ninyɛne ɛhye mɔ anu ko biala anwo na yɛnlea kɛzi abusua tile bahola azukoa Gyihova nee Gyisɛse la.

MƆƆ ƆWƆ KƐ ABUSUA TILE YƐ LA

14. Kɛ ɔkɛyɛ na abusua tile ali ye abusua ne sunsum nu ngyianlɛ nwo gyima ɛ?

14 Ɔwɔ kɛ ɔdi ye abusua ne sunsum nu ngyianlɛ nwo gyima. Gyisɛse zukoale ɔ Ze, ɛnee ɔkulo kɛ ɔmaa ye ɛdoavolɛma asa ka mɔɔ bɛhyia nwo wɔ sunsum nu la. (Mat. 5:3, 6; Maake 6:34) Zɔhane ala a, debie mɔɔ hyia abusua tile kpalɛ la a le kɛ ɔbali ye abusua ne sunsum nu ngyianlɛ nwo gyima a. (Dit. 6:6-9) Ɔdua Nyamenle Edwɛkɛ ne mɔɔ ɔ nee ye abusua ne sukoa, debiezukoalɛ ɛhɔlɛ, edwɛkpa ne mɔɔ bɛbɔ ye nolo yɛɛ Gyihova mɔɔ bɛ nee nyia agɔnwolɛvalɛ kpalɛ la azo a ɔyɛ ɛhye a.

15. Adenle ko boni a abusua tile bahola alua azo amaa ye abusua ne ade nganeɛ kɛ ɔdwenle bɛ nwo a?

15 Ɔwɔ kɛ ɔmaa ye abusua ne nwu kɛ ɔdwenle bɛ nwo. Gyihova hanle ye wɔ bagua nu kɛ ɔkulo Gyisɛse. (Mat. 3:17) Gyisɛse luale ye edwɛkɛ nee ye nyɛleɛ zo maanle ye ɛdoavolɛma nwunle kɛ ɔkulo bɛ. Na ye ɛdoavolɛma noko hanle hilele ye kɛ bɛkulo ye. (Dwɔn 15:9, 12, 13; 21:16) Abusua tile noko bahola alua mɔɔ ɔyɛ, le kɛ Baebolo ne mɔɔ ɔ nee ɔ ye nee ɔ mra sukoa la azo yeamaa bɛanwu kɛ ɔkulo bɛ. Eza ɔwɔ kɛ ɔka ɔkile bɛ kɛ ɔkulo bɛ yɛɛ bɛ nwo hyia. Wɔ mekɛ mɔɔ ɔfɛta la anu, ɔwɔ kɛ ɔkanvo bɛ wɔ awie mɔ anyunlu.​—Mrɛ. 31:28, 29.

Ɔwɔ kɛ abusua tile fa nwonane afoa nu ninyɛne mɔɔ ye abusua ne hyia nwo la maa bɛ amaa Gyihova anye alie ɔ nwo (Nea ɛdendɛkpunli 16)

16. Duzu bieko a ɔwɔ kɛ abusua tile yɛ a, na duzu a ɔnle kɛ ɔyɛ a?

16 Ɔwɔ kɛ ɔfa nwonane afoa nu ninyɛne mɔɔ ye abusua ne hyia nwo la ɔmaa bɛ. Mɔɔ Yizilayɛma yɛle anzosesebɛ na Gyihova ɛlɛtwe bɛ nzo bɔbɔ la, ɔvale mɔɔ bɛhyia nwo la ɔmaanle bɛ. (Dit. 2:7; 29:5) Ɔfa ninyɛne mɔɔ yɛdayɛ noko yɛhyia nwo ɛnɛ la ɔmaa yɛ. (Mat. 6:31-33; 7:11) Gyisɛse noko maanle menli mɔɔ doale ye la aleɛ. (Mat. 14:17-20) Eza ɔyɛle bɛ nuhua dɔɔnwo mɔɔ ɛnee ɛnde kpɔkɛ la ayile. (Mat. 4:24) Ɔwɔ kɛ abusua tile fa nwonane afoa nu ninyɛne mɔɔ ye abusua ne hyia nwo la maa bɛ amaa Gyihova anye alie ɔ nwo. Noko debie bie wɔ ɛkɛ mɔɔ ɔnle kɛ ɔyɛ a. Ɔnle kɛ ɔmaa gyima mɔɔ ɔyɛ yeanlea ye abusua ne la di ɔ ti somaa na ɔkpo kɛ ɔbava mɔɔ ye abusua ne hyia nwo wɔ sunsum nu la yeamaa bɛ na yeahile kɛ ɔdwenle bɛ nwo.

17. Kɛzi Gyihova nee Gyisɛse kilehile yɛ na bɛtenrɛdenrɛ yɛ ɛ?

17 Ɔwɔ kɛ ɔtete bɛ. Gyihova kulo kɛ ɔwie yɛ boɛ la ati a ɔtete yɛ na ɔtenrɛdenrɛ yɛ a. (Hib. 12:7-9) Gyisɛse fi ɛlɔlɛ nu tete menli mɔɔ ɔnea bɛ nwo zo la kɛ mɔɔ ɔ Ze yɛ la. (Dwɔn 15:14, 15) Saa yɛfo a ɔtea yɛ noko ɔda atiakunlukɛnlɛma ali. (Mat. 20:24-28) Ɔze kɛ yɛnli munli ɔti yɛta yɛyɛ nvonleɛ.​—Mat. 26:41.

18. Duzu a abusua tile kpalɛ kakye a?

18 Abusua tile mɔɔ sukoa Gyihova nee Gyisɛse la kakye kɛ ɔ ye nee ɔ mra ne mɔ ɛnli munli. Ɔnva ɔ ye anzɛɛ ɔ mra ne mɔ anwo “ɛya kpole.” (Kɔl. 3:19) Emomu, ɔfa ngyinlazo mɔɔ wɔ Galeehyeama 6:1 la ɔyɛ gyima na ɔbɔ mɔdenle kɛ ɔbadenrɛdenrɛ bɛ wɔ “mɛlɛbɛnwoaze adenle zo,” na ɔkakye kɛ ɔdaye noko ɔnli munli. Kɛ mɔɔ Gyisɛse yɛle la, abusua tile noko ze kɛ ye neazo a le adenle kpalɛ mɔɔ ɔbahola yealua zo yeahilehile bɛ a.​—1 Pita 2:21.

19-20. Saa abusua tile bie ɛlɛsi kpɔkɛ a, kɛ ɔkɛyɛ na yeazukoa Gyihova nee Gyisɛse ɛ?

19 Ɔsi kpɔkɛ mɔɔ baboa ye abusua ne amuala la. Gyihova si kpɔkɛ mɔɔ baboa awie mɔ la. Kɛ neazo la, ɔzile kpɔkɛ kɛ ɔbɔ ngoane, tɛ ye boɛyɛlɛ ti ɔ, emomu, ɔkulo kɛ yɛdayɛ noko yɛtɛnla ngoane nu na yɛ nye die. Anrɛɛ awie biala ɛnrɛhola ɛnrɛtinlitinli ye kɛ ɔmaa ɔ Ra ne ɛrawu ɛmaa yɛ. Ɔvile ye ɛhulolɛ nu a ɔyɛle zɔ a. Gyisɛse noko zile kpɔkɛ mɔɔ boale awie mɔ. (Wlo. 15:3) Kɛ neazo la, wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee yevɛ na ɔwɔ kɛ ɔdie ɔ menle bɔbɔ la, ɔhilehilele menli ne.​—Maake 6:31-34.

20 Abusua tile kpalɛ ze kɛ debie mɔɔ ye ɛyɛlɛ yɛ se la a le kɛ ɔbazi kpɔkɛ kpalɛ mɔɔ baboa ye abusua ne la, na ɔfa ɛzonlelilɛ zɔhane anyebolo zo. Ɔbɔ mɔdenle kɛ ɔnrɛzi kpɔkɛ biala mɔɔ ɔkulo anzɛɛ ɔnrɛgyinla kɛzi ɔte nganeɛ la azo ɔnrɛzi kpɔkɛ. Emomu, ɔmaa Gyihova kilehile ye kɛzi ɔbazi kpɔkɛ kpalɛ la. * (Mrɛ. 2:6, 7) Saa ɔyɛ zɔ a, ɔnrɛmaa ɔnrɛdwenle mɔɔ ɔyɛ a ɔbaboa ɔdaye la anwo, emomu mɔɔ baboa awie mɔ la.​—Fel. 2:4.

21. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ bieko anu a?

21 Gyihova ɛva gyima mɔɔ yɛ se la ɛwula mbusua tile asa na bɛbabu kɛzi bɛyɛ ye la anwo mgbonda bɛahile ye. Noko saa kunli bɔ mɔdenle sukoa neazo mɔɔ Gyihova nee Gyisɛse ɛyɛ la a, ɔbayɛ abusua tile kpalɛ. Yɛɛ saa ɔ ye yɛ ye afoa nu ɛdeɛ a, bɛ agyalɛ ne bayɛ anyelielɛ. Kɛzi ɔwɔ kɛ yelɛ bu tileyɛlɛ ɛ, na kɛzi ɛhye ɛyɛlɛ bahola ayɛ se amaa ye ɛ? Edwɛkɛ mɔɔ doa zo la babua kpuya zɔhane mɔ.

EDWƐNE 16 Bɛhanvo Gyaa, Yekpokpa Ɔ Ra Ne

^ ɛden. 5 Saa nrenyia gya a, ɛnee yerayɛ ye abusua ne ati. Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbazuzu mɔɔ tileyɛlɛ kile, deɛmɔti Gyihova hyehyɛle nee mɔɔ mrenyia bahola azukoa avi neazo mɔɔ Gyihova nee Gyisɛse ɛyɛ anu la. Wɔ edwɛkɛ mɔɔ doa zo la anu, yɛbazuzu mɔɔ kunli nee yelɛ bahola azukoa avi Gyisɛse nee menli gyɛne mɔɔ bɛ neazo wɔ Baebolo ne anu ɛkɛ la anwo. Yɛɛ edwɛkɛ mɔɔ tɔ zo nsa la bahilehile tileyɛlɛ mɔɔ wɔ asafo ne anu la anu.

^ ɛden. 7 Ɔyɛ a vidio, TV zo gyimalilɛ nee mbuluku mɔɔ bɛka ɛzelekɛ edwɛkɛ wɔ nu la, maa ɔda ali kɛ saa nrenyia kile ɔ ye nyane anzɛɛ ɔyɛ a ɔbo ye bɔbɔ a, nvonleɛ biala ɛnle nwo. Ɔti ɔmaa menli dɔɔnwo nyia adwenle kɛ nvonleɛ biala ɛnle nwo kɛ nrenyia batinlitinli ɔ ye anwo zo.

^ ɛden. 20 Amaa wɔanyia edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ baboa wɔ yeamaa wɔazi kpɔkɛ kpalɛ la, nea edwɛkɛ “Si Kpɔkɛ Mɔɔ Wula Nyamenle Anyunlunyia” mɔɔ wɔ April 1, 2011 Ɛzinzalɛ Arane ne m. 17-21 la.