Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 5

„Poglavari sekole romeske tano o Hristos“

„Poglavari sekole romeske tano o Hristos“

„Poglavari sekole romeske tano o Hristos“ (1. KOR. 11:3)

GILI 10 Falin tu e Jehova, amare Devle!

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1. So šaj te vlijajnel upro adava sar jekh murš ponašinela pe ple romnjaja hem ple čhavencar?

SO ZNAČINELA tuke o lafi „poglavarstvo“? Nesave murša dozvolinena i tradicija, i kultura ili lengiri familija te vlijajnen ko lengoro način sar postapinena ple romnjaja hem ple čhavencar. Jekh phen tari Evropa, i Anita, vakerela: „Kote so živinava, o manuša verujnena kaj i džuvli tani potele taro murš hem kaj valjani ki late te dikhel pe sar jekh sluginka“. A jekh phral, o Luka kova so živinela ko SAD, vakerela: „Nesave dada sikavena pumare čhaven kaj o džuvlja valjani te dikhen pe, a na te šunen pe, kaj lengoro mislenje nane važno“. Ama, o Jehova na mangela o roma te ponašinen pe agjaar pumare romnjencar. (Sporedin Marko 7:13.) Tegani sar šaj jekh murš te ovel jekh šukar familijarno poglavari?

2. So valjani jekh familijarno poglavari te džanel, hem soske?

2 Te šaj te ovel šukar poglavari, jekh murš valjani te haljol so rodela lestar o Jehova te kerel. Ov isto agjaar, valjani te džanel soske o Jehova postavingja o poglavarstvo hem sar šaj te džal palo primer e Jehovaskoro hem e Isuseskoro. Soske tano važno jekh murš te džanel akala bukja? Adaleske so o Jehova e familijarno poglavarenge dengja nesavo avtoriteti hem očekujnela lendar te koristinen le ko šukar način (Luka 12:48b).

SOJ TANO O POGLAVARSTVO?

3. So sikljovaja bašo poglavarstvo taro adava so pišinela ki Biblija ko 1. Korinkjanite 11:3?

3 Čitin 1Korinkjanite 11:3. Akava stiho opišinela o način sar o Jehova organiziringja ple familija ko nebo hem ki Phuv. Ko poglavarstvo tane vklučime duj važna bukja — o avtoriteti hem i odgovornost. O Jehova tano „o poglavari“ hem le isi le o najbaro avtoriteti. Adaleske sa leskere čhave, hem o angelija hem o manuša, tane odgovorna angli leste (Rim. 14:10; Ef. 3:14, 15). O Jehova dengja e Isuseske avtoriteti upro sobranie, ama o Isus tano odgovorno anglo Jehova bašo način sar postapinela amencar (1. Kor. 15:27). O Jehova isto agjaar dengja avtoriteti e romeske upri romni hem upro čhave, ama o rom tano odgovorno anglo Jehova hem anglo Isus bašo način sar postapinela ple familijaja (1. Pet. 3:7).

4. Savo avtoriteti isi e Jehova hem e Isuse?

4 Sar Najbaro poglavari, e Jehova isi le avtoriteti te anel pravilija bašo adava sar valjani leskere čhave te ponašinen pe, hem te kazninel adalen so na ikerena pe ko adala pravilija (Isa. 33:22). Sar poglavari ko sobranie, e Isuse da isi le pravo te kerel isto adava ko sobranie (Gal. 6:2; Kol. 1:18-20).

5. Savo avtoriteti isi jekhe poglavare ki pli familija, hem sar tano ograničimo leskoro avtoriteti?

5 Isto sar o Jehova hem o Isus, o poglavari tari jekh hristijansko familija isi le avtoriteti te anel odluke baši pli familija (Rim. 7:2; Ef. 6:4). Ama leskoro avtoriteti tano ograničimo. Na primer, leskere pravilija valjani te temelinen pe ko načelija so arakhljona ko e Devleskoro lafi (Izr. 3:5, 6). Hem jekh familijarno poglavari nane le avtoriteti te anel pravilija okolenge so nane delo tari leskiri familija (Rim. 14:4). Isto agjaar, keda leskere čhave ili čhaja bajrona hem na živinena više ko isto kher, ola ponadari da ka poštujnen le, ama ov nane te ovel više lengoro poglavari (Mat. 19:5).

SOSKE O JEHOVA VOSPOSTAVINGJA O POGLAVARSTVO?

6. Soske o Jehova vospostavingja o poglavarstvo?

6 O Jehova vospostavingja o poglavarstvo adaleske so mangela ple familija. Adava tano poklon lestar. Adaleske so isi poglavarstvo, e Jehovaskiri familija šaj te funkcionirinel ko mirno način hem te ovel la redo (1. Kor. 14:33, 40). Ako nane jasno kaste isi avtoriteti, e Jehovaskiri familija nane te ovel organizirimi hem nane te ovel bahtali. Na primer, nikoj nane te džanel koj valjani te anel konečna odluke hem koj valjani te kerel adava so odlučingja pe.

7. Sar so pišinela ko Efešanite 5:25, 28, sar mangela o Jehova te ponašinen pe o roma ple romnjencar?

7 Ako o poglavarstvo tano jekh šukar buti, tegani soske but džuvlja avdive osetinena pe kaj tane maltretirime hem kontrolirime taro pumaro rom? Adava tano adaleske so but murša na mangena te šunen e Jehovaskere merilija baši familija, namesto adava ola džana palo pumare običaija ili tradicie. Ili ponašinena pe lošno pumare romnjencar, te šaj ola te osetinen pe šukar. Na primer, jekh rom šaj te dominirinel upri pli romni te šaj te osetinel pe po važno hem te dokažinel e javerenge kaj ov tano „pravo murš“. Ov šaj mislinela kaj našti te čhivel la silaja te mangel le, ama šaj te kerel oj te daral lestar. Hem ov šaj te koristinel i dar sar način te kontrolirinel la. * Skroz tano pogrešno keda jekh murš razmislinela hem postapinela ko asavko način. Ov na poštujnela e romnja sar so valjani hem adava tano sprotivno taro adava so mangela o Jehova. (Čitin Efešanite 5:25, 28.)

SAR ŠAJ JEKH MURŠ TE OVEL ŠUKAR POGLAVARI?

8. Sar šaj jekh murš te sikljol te ovel šukar poglavari?

8 Jekh murš te šaj te ovel šukar poglavari valjani te džal palo e Jehovaskoro primer hem e Isuseskoro, agjaar so ka sikljol lendar sar te koristinel plo avtoriteti. Te dikha duj osobine kola so sikavena len o Jehova hem o Isus, hem te dikha sar jekh poglavari šaj te sikavel akala osobine ple romnjake hem ple čhavenge.

9. Sar o Jehova sikavela poniznost?

9 Poniznost. O Jehova tano najmudro sarinendar, sepak šunela ple slugengere predlogija (1. Moj. 18:23, 24, 32). Ov dozvolinela adalenge soj tane telo leskoro avtoriteti te den predlogija (1. Car. 22:19-22). O Jehova tano sovršeno, ama ov na očekujnela amen da te ova sovršena. Namesto adava, ov pomožinela e nesovršeno manušenge kola so služinena leske te oven uspešna (Ps. 113:6, 7). Ustvari, i Biblija vakerela kaj o Jehova tano adava so pomožinela amenge (Ps. 27:9; Evr. 13:6). O cari o David vakergja kaj ov šaj sine te kerel bare bukja samo adaleske so o Jehova sine ponizno hem pomožingja leske (2. Sam. 22:36).

10. Sar o Isus sikavgja poniznost?

10 Te dikha e Isuseskoro primer. Iako sine Gospodari hem Učiteli ple učenikonge, ov thovgja lengere pre. Koja tani jekh pričina soske o Jehova mukhlja te ovel pišimo akava izveštaj ki Biblija? Te šaj e poglavarenge, a isto agjaar sarinenge, te del primer kova so valjani te sledinel pe. O Isus vakergja: „Dengjum tumen primer, tumen da te keren agjaar sar so kergjum me“ (Jovan 13:12-17). Iako sine le baro avtoriteti, o Isus na očekujngja te služinen leske. Namesto adava, ov služingja e javerenge (Mat. 20:28).

Jekh familijarno poglavari šaj te sikavel poniznost hem mangipe adalea so ka pomožinel ko kher hem ka grižinel pe bašo ple familijakere duhovna potrebe (Dikh ko pasusija 11, 13)

11. So šaj o familijarna poglavarija te sikljon baši poniznost taro Jehova hem taro Isus?

11 Pouke amenge. Jekh familijarno poglavari šaj te sikavel poniznost ko but načinija. Na primer, ov na očekujnela sovršenstvo tari pli romni hem ple čhave. Ov šunela lengoro mislenje čak ako tano po različno taro leskoro. I Marlej, koja so živinela ko SAD, vakerela: „Me hem mo rom ponekogaš isi amen različno mislenje. Ama džanava kaj ceninela man hem poštujnela man adaleske so pučela man bašo mlo mislenje, hem šukar razmislinela bašo adava angleder te anel nesavi odluka“. Osven adava, jekh ponizno rom spremno tano te pomožinel ko kher, čak keda o manuša kote so živinela dikhena ki adaja buti sar džuvlikani buti. Adava šaj te ovel but pharo. Soske? Jekh phen koja so vikinela pe Rejčel vakerela: „Adathar kotar so avava, ako jekh rom pomožinela ple romnjake te thovel o čare ili te čistinel khere, leskere komšie hem i familija ka mislinen kaj ov nane ’pravo murš‘, hem kaj našti te kontrolirinel ple romnja“. Ako asavko stavi isi e manušen kote so živinea, ma bistre kaj o Isus thovgja o pre ple učenikongere, iako adaja buti kerela la sine jekh robo. Jekh šukar poglavari na mangela o javera te mislinen baši leste kaj tano silno hem važno manuš. Namesto adava, ov mangela leskiri romni hem leskere čhave te osetinen pe šukar hem bahtale. Osven i poniznost, koja javer osobina tani važno te šaj te ovel pe jekh šukar poglavari?

12. So pottikninela o mangipe e Jehova hem e Isuse te keren?

12 Mangipe. Sa so kerela o Jehova, motivirimo tano taro mangipe (1. Jov. 4:7, 8). Ov sikavela kaj grižinela pe bašo amare duhovna potrebe adalea so dengja amen plo Lafi — i Biblija — hem pli organizacija. Isto agjaar, ov grižinela pe bašo amare emocionalna potrebe adalea so uverinela amen kaj mangela amen. A dali grižinela pe bašo amare materijalna potrebe? O Jehova dela amen sa te šaj te uživina (1. Tim. 6:17). Keda grešinaja, ov ispravinela amen, ama na čhinavela te mangel amen. Adaleske so mangela amen, o Jehova dengja i otkupnina amenge. Isto agjaar, o Isus da but mangela amen adaleske so dengja plo životo baši amende (Jovan 3:16; 15:13). Ništo našti te čhinavel o mangipe so isi e Jehova hem e Isuse sprema ple verna sluge (Jovan 13:1; Rim. 8:35, 38, 39).

13. Soske tano važno jekh familijarno poglavari te sikavel mangipe ple familijake? (Dikh i ramka „ Sar šaj jekh rom kova soj nevo ko brako te zaslužinel poštovanje tari pli romni?“)

13 Pouke amenge. Sa so kerela jekh familijarno poglavari valjani te ovel motivirimo taro mangipe. Soske adava tano doborom važno? O apostol Jovan vakergja: „Koj na mangela ple phrale ili ple familija kaste so dikhela, našti te mangel e Devle kaste so na dikhela“ (1. Jov. 4:11, 20). Jekh rom kova so mangela ple familija hem so mangela te džal palo primer e Jehovaskoro hem e Isuseskoro, ka grižinel pe ple familijake ko duhovno, emocionalno hem materijalno pogled (1. Tim. 5:8). Ov ka sikavel hem ka vospitinel ple čhaven. Ov isto agjaar, ponadari da ka sikljol te anel odluke so ka falinen e Jehova hem ka oven korisna leskere familijake. Akana ka kera lafi bašo sa akala bukja, hem ka dikha sar šaj o familijarna poglavarija te džan palo e Jehovaskoro hem e Isuseskoro primer.

SO VALJANI TE KEREL JEKH FAMILIJARNO POGLAVARI

14. Sar jekh familijarno poglavari grižinela pe bašo ple familijakere duhovna potrebe?

14 Grižinela pe bašo ple familijakere duhovna potrebe. O Isus sikavgja kaj tano sar plo Dad, adaleske so pomožingja ple učenikonge te ovel len zorali vera (Mat. 5:3, 6; Mar. 6:34). Isto agjaar, i najvažno buti jekhe familijarno poglavareske tani te pomožinel ple familijake te ovel paše e Jehovaja (5. Moj. 6:6-9). Adava kerela adalea so ov hem leskiri familija čitinena hem proučinena e Devleskoro Lafi, džana ko sostanokija, propovedinena o šukar haberi hem ovena šukar amala e Jehovaja.

15. Sar šaj jekh familijarno poglavari te grižinel pe ple familijake ko emocionalno pogled?

15 Grižinela pe bašo ple familijakere emocionalna potrebe. O Jehova anglo javera vakergja e Isuseske kaj mangela le (Mat. 3:17). O Isus često sikavgja kaj mangela ple učenikon hem lafencar hem postapkencar, a isto agjaar ola da sikavgje kaj mangena le (Jovan 15:9, 12, 13; 21:16). O familijarno poglavari šaj te sikavel kaj mangela ple romnja hem ple čhaven adalea so ka kerel nešto baši lende, sar na primer te proučinel i Biblija lencar. Ov isto agjaar, valjani te vakerel lenge kaj mangela len hem kaj ceninela len, hem ako soodvetno te pofalinel len anglo javera (Izr. 31:28, 29).

Te šaj te ugodinel e Jehovaske, jekh familijarno poglavari mora te grižinel pe bašo ple familijakere materijalna potrebe (Dikh ko pasus 16)

16. So javer valjani te kerel o familijarno poglavari, hem sar šaj te ovel uramnoteženo?

16 Grižinela pe bašo ple familijakere materijalna potrebe. O Jehova grižinela pe sine e Izraelconge bašo lengere osnovna potrebe čak keda sine kaznime bašo adava so na sine poslušna (5. Moj. 2:7; 29:5). Ov isto agjaar avdive da grižinela pe bašo amare osnovna potrebe (Mat. 6:31-33; 7:11). Slično sar o Jehova, o Isus da hraningja okolen so sledinena le sine (Mat. 14:17-20). Ov isto agjaar grižinela pe sine bašo lengoro sastipe (Mat. 4:24). Te šaj te ugodinel e Jehovaske, jekh familijarno poglavari mora te grižinel pe bašo ple familijakere materijalna potrebe. Ama, valjani te ovel uramnoteženo. Ov na valjani te trošinel doborom vreme ki buti so ka našti te grižinel pe ple familijake ko duhovno hem ko emocionalno pogled.

17. Sar o Jehova hem o Isus sikavena amen hem vospitinena amen?

17 Sikavela ple familija. O Jehova sikavela amen hem vospitinela amen adaleske so mangela te pomožinel amenge (Evr. 12:7-9). Slično sar o Jehova, o Isus ljubezno sikavela okolen soj tane telo leskoro avtoriteti (Jovan 15:14, 15). Ov dela stroga sovetija, ama isto agjaar tano ljubezno (Mat. 20:24-28). Ov haljola kaj siem nesovršena hem kaj često grešinaja (Mat. 26:41).

18. So na bistrela jekh šukar familijarno poglavari?

18 Jekh familijarno poglavari kova so džala palo e Jehovaskoro hem e Isuseskoro primer na bistrela kaj leskiri romni hem leskere čhave tane nesovršena. Ov na ponašinela pe lencar grubo (Kol. 3:19). Namesto adava, ov primeninela o načelo soj tano pišimo ko Galatite 6:1 agjaar so trudinela pe te sovetinel len ko ljubezno način, hem na bistrela kaj ov da tano nesovršeno. Slično sar o Isus, ov haljola kaj o najšukar način te sikavel pe nekas tano ple primerea (1. Pet. 2:21).

19-20. Keda jekh familijarno poglavari anela odluke, sar šaj te ovel sar o Jehova hem o Isus?

19 Anela nesebična odluke. O Jehova anela odluke soj tane bašo e javerengoro šukaripe. Na primer, ov odlučingja te stvorinel o životo, na baši pli korist nego ov manglja amen te uživina ko životo. Nikoj našti sine silaja te čhivel le te del ple čhave te merel bašo amare grevija. Ov spremno kergja adava adaleske so mangela te pomožinel amen. Isto agjaar, o Isus da angja odluke kola so pomožingje e javerenge (Rim. 15:3). Na primer, keda sine but umorno ov sikavgja bute manušen namesto te odmorinel pe (Mar. 6:31-34).

20 Jekh šukar familijarno poglavari džanela kaj jekh taro najphare bukja tano te anel mudra odluke baši pli familija, hem adaja odgovornost tani but važno leske. Ov izbeginela te anel odluke kola so samo leske svidžinena pe hem soj tane sprema leskere čuvstvija. Namesto adava, ov dozvolinela o Jehova te sikavel le te anel šukar odluke * (Izr. 2:6, 7). Ko asavko način, ov ka pomožinel e javerenge, a na peske (Fil. 2:4).

21. So ka dikha ki sledno statija?

21 O Jehova dengja e familijarno poglavarenge jekh phari zadača, hem lendar očekujnela te den pestar sa te šaj te ispolninen la. Ama, ako jekh rom trudinela pe te sledinel o primer e Jehovaskoro hem e Isuseskoro, ov ka ovel jekh šukar familijarno poglavari. Hem ako i romni kerela pli uloga, o brako ka ovel bahtalo. Sar valjani i romni te dikhel ko poglavarstvo, hem save predizvikija šaj te oven la? I sledno statija ka del odgovor ko akala pučiba.

GILI 15 Falinen e Care!

^ pas. 5 Keda jekh manuš ženinela pe, ov ovela poglavari ki jekh nevi familija. Ki akaja statija ka kera lafi bašo adava soj tano o poglavarstvo, soske o Jehova vospostavingja le hem so šaj te sikljoven o murša taro e Jehovaskoro hem e Isuseskoro primer. Ki sledno statija ka šaj te dikha so šaj o roma hem o romnja te sikljoven taro Isus hem taro javera bibliska primerija. Hem ki trito statija ka kera lafi sar o phralja valjani te koristinen plo avtoriteti ko sobranie.

^ pas. 7 Nesave filmija, smešna emisie ili smešna televiziska programe sikavena sar o rom maltretirinela ple romnja, pa čak marela la. Adaleske nesave manuša šaj mislinena kaj nane pogrešno o rom te dominirinel upri pli romni.

^ pas. 20 Bašo poviše informacie sar te anen pe šukar odluke, dikh i statija „Ana odluke so ka slavinen e Devle“, koja so iklili ki Stražarsko kula taro 15 april 2011 berš, str. 13-17. Akava broj nane ki romani čhib.