Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 6

‘Omutwe womukainhu omulumenhu’

‘Omutwe womukainhu omulumenhu’

‘Omutwe womukainhu omulumenhu.’ — 1 KOR. 11:3.

EIMBILO 13 Kristus, omuhopaenenwa wetu

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Ngeenge tashi uya pokuhoolola kaume kopahombo, omumwameme ina hombolwa oku na okulipula omapulo amwe elipi?

OVAKRISTE aveshe ove li koshi youkwamutwe wa wanenena waJesus Kristus. Ashike, ngeenge omukainhu Omukriste okwa hombolwa oha kala e li koshi youkwamutwe womulumenhu ina wanenena. Osho otashi dulu okukala eshongo. Onghee hano, ngeenge tashi uya pokuhoolola kaume kopahombo, omumwameme okwa pumbwa okulipula kutya: ‘Oshike tashi ulike kutya omumwatate ou ota ka kala omutwe muwa woukwaneumbo? Mbela okwa pitifa ngoo komesho oinima yopamhepo? Ngeenge hasho, oshike tashi ulike kutya ota ka kala omutwe woukwaneumbo muwa konima eshi twa hombola?’ Oshoshili kutya omumwameme okwa pumbwa yo okulipula kutya: ‘Omaukwatya elipi ndi na oo tae ke tu kwafela mohombo yetu? Mbela ondi na ngoo elididimiko nohandi yandje? Ondi na ngoo ekwatafano la kola naJehova?’ (Omuud. 4:9, 12) Ehafo olo omukainhu ta ka mona mohombo ole likolelela komatokolo oo a ninga ofimbo ina ya mohombo.

2. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

2 Ovamwameme Ovakriste omamiliyona ova tula po oshihopaenenwa shiwa sha denga mbada shokudulika kovashamane vavo. Ohatu va pandula neenghono! Otwa hafa okulongela Jehova pamwe novakainhu ovo ovadiinini! Moshitukulwa eshi ohatu ka mona omanyamukulo omapulo atatu taa shikula: (1) Omashongo amwe elipi ovakulukadi hava kala va taalela? (2) Omolwashike omukulukadi e na okudulika komushamane waye? (3) Ovashamane novakulukadi Ovakriste oshike tava dulu okulihonga koshihopaenenwa sheduliko shaJesus, Abigail nosho yo shaMaria, omukulukadi waJosef noku li ina yaJesus?

OMASHONGO ELIPI OVAKULUKADI OVAKRISTE VA TAALELA?

3. Omolwashike ovalihomboli aveshe hava shakeneke omaupyakadi?

3 Ohombo oi li oshali ya wanenena ya dja kuKalunga, ashike ovanhu inava wanenena. (1 Joh. 1:8) Nomolwaasho Eendjovo daKalunga da londwela ovalihomboli kutya otava ka taalela omashongo oo a popiwa e li ‘omaupyakadi opalutu.’ (1 Kor. 7:28) Natu ka taleni komashongo amwe oo a taalelwa kovakulukadi.

4. Omolwashike omukulukadi tashi dulika a mone shidjuu okudulika komushamane waye?

4 Omukulukadi otashi dulika a mone shidjuu okudulika komushamane waye omolweputuko laye. Marisol wokoUnited States okwa ti: “Moshitukulwa omo nda putukila ovakainhu ova hongwa kutya ovalumenhu novakainhu ove fike pamwe moinima aishe. Ondi shi shii kutya Jehova okwa pa ovashamane eenghonopangelo nokwa teelela ovakulukadi va dulike kuvo, ashike nande ongaho ovakulukadi ove na okufimanekwa. Ndele oshi li eshongo okudulika keenghonopangelo domushamane wange molwaashi ounyuni otau ladipike oufike pamwe.”

5. Omataleko amwe a puka elipi ovalumenhu vamwe ve na e na sha novakainhu?

5 Omafimbo amwe, omukainhu otashi dulika a hombolwe komulumenhu oo a tala ko kutya ovakainhu ovanhu vongaho. Omumwameme Ivon wokoSouth America okwa ti: “Moshitukulwa shetu ovalumenhu ovo hava li tete, opo nee ovakainhu tava ka lya lwanima. Oukadona ovo vanini ova teelelwa va teleke nokuwapaleka oinima, ofimbo ounona voumati hava teelele ashike va filwe oshisho kooina nokovamwainakadona, nohava lombwelwa kutya ove li ‘eehamba deumbo.’” Omumwameme Yingling wokoAsia okwa ti: “Melaka letu omu na omupopyofano oo tau popi kutya ovakainhu inava pumbwa okukala ve na ounongo ile okudula kwasha. Otava dana ashike onghandangala mokulonga oilonga aishe yomeumbo, ndele inava pitikwa va lombwele ovashamane vavo omadiladilo avo.” Omushamane oo a nwefwa mo koikala ya tya ngaho ihe li pahole nokai li pamishangwa, ohe shi ningifa shidjuu komukulukadi waye, ha dopa okuhopaenena Jesus noha nyemateke Jehova. — Ef. 5:28, 29; 1 Pet. 3:7.

6. Oshike ovakulukadi va pumbwa okuninga opo va pameke ekwatafano lavo naJehova?

6 Ngaashi sha kundafanwa moshitukulwa sha tetekela, Jehova okwa teelela ovashamane Ovakriste va file oshisho omaukwaneumbo avo pamhepo, pamaliudo nosho yo painiwe. (1 Tim. 5:8) Ashike, ovamwameme ovo va hombolwa ova teelelwa va kale hava kongo efimbo efiku keshe opo va leshe Eendjovo daKalunga nokudilonga kudo nokwiilikana kuJehova tashi di komutima. Osho otashi dulu okukala eshongo. Ovakulukadi ove lipyakidila notashi dulika va diladile kutya kave na efimbo ile eenghono dokuninga oinima oyo, ashike osha fimana okukonga efimbo. Omolwashike mbela? Omolwaashi Jehova okwa hala keshe umwe a kulike ekwatafano lopofingo naye noku li kaleke po. — Oil. 17:27.

7. Oshike hashi shi ningifa shipu komukulukadi opo a wanife po oshinakuwanifwa shaye?

7 Oshoshili kutya omukulukadi oku na okulonga noudiinini opo a kale ha dulika komushamane waye ina wanenena. Ndele omukulukadi ota ka wanifa po oshinakuwanifwa shaye noupu osho a pewa kuJehova, ngeenge oku shii nokwa tambula ko omatomheno opaMishangwa oo taa ulike kutya omolwashike e na okudulika komushamane waye.

OMOLWASHIKE OMUKULUKADI E NA OKUDULIKA KOMUSHAMANE WAYE?

8. Metwokumwe nOvaefeso 5:22-24, omolwashike omukulukadi Omukriste e na okudulika komushamane waye?

8 Omukulukadi Omukriste oku na okudulika komushamane waye molwaashi Jehova osho a teelela a ninge. (Lesha Ovaefeso 5:22-24.) Onghee hano, molwaashi omukulukadi okwe lineekela Xe womeulu, oku shii kutya oku mu hole noite mu pula oshinima shonhumba osho itashi mu etele ouwa. — Deut. 6:24; 1 Joh. 5:3.   

9. Oshike tashi ka ningwa po ngeenge omumwameme Omukriste okwa fimaneka eenghonopangelo domushamane waye?

9 Ounyuni ohau ladipike ovakainhu ve lipwililikile omifikamhango daJehova novaha dulike keenghonopangelo odo da tulwa po. Oshoshili kutya ovanhu ovo hava xumifa komesho omadiladilo a tya ngaho kave shii Kalunga ketu omunahole. Jehova ita ka pa nandenande ovanakadona vaye ve na ondilo omhango ya tya ngaho, ngeenge oku shii kutya oi li omutengi kuvo. Omumwameme oo ha longo noudiinini opo a wanife po oshinakuwanifwa osho a pewa kuJehova oha xumifa komesho ombili moukwaneumbo wavo. (Eps. 119:165) Osho ohashi mu etele ouwa, omushamane waye nosho yo ounona vavo.

10. Oilihongomwa ilipi hatu lihongo komatyekosha aCarol?

10 Omukulukadi oo ha dulika komushamane waye ina wanenena oha ulike kutya oku hole nokwa fimaneka Jehova, oo a tota po elongekido loukwamutwe. Carol wokoSouth America okwa ti: “Ondi shi shii kutya omushamane wange oha ningi omapuko. Ondi shi shii yo kutya onghedi omo handi linyenge komapuko aye otai holola nghee nda lenga ekwatafano lange lopofingo naJehova. Onghee hano, ohandi kendabala okudulika komushamane wange, molwaashi ondi shi shii kutya ohandi hafifa Tate wange womeulu.”    

11. Oshike sha kwafela omumwameme Aneese a kale ha dimine po, noshike hatu lihongo komatyekosha aye?

11 Ohashi kala eshongo komukulukadi okukala ha fimaneke nokudulika komushamane waye ngeenge omushamane waye ke na ko nasha nomaliudo aye. Didilika osho omumwameme a hombolwa Aneese ha ningi po ngeenge onghalo oyo oya holoka po. Okwa ti: “Ohandi kendabala ndiha kale nda handuka. Ondi shii kutya atushe ohatu ningi omapuko. Elalakano lange oku mu dimina po tashi di komutima ngaashi Jehova ha ningi. Ngeenge nde mu dimine po, ohandi kala ndi na ombili yopamadiladilo.” (Eps. 86:5) Omukulukadi oo ha dimine po, ohashi mu kwafele a dulike komushamane waye.

OSHIKE HATU LIHONGO MOIHOPAENENWA OYO TAI HANGWA MOMBIIBELI?

12. MOmbiibeli omu na oihopaenenwa ilipi?

12 Vamwe otashi dulika va diladile kutya omunhu oo ha dulika evaya. Ashike osho kashi fi shoshili nandenande. MOmbiibeli omu na oihopaenenwa ihapu yovanhu ovo va li hava dulika nova li ve na ouladi. Natu ka taleni osho hatu lihongo kuJesus, Abigail nosho yo kuMaria.

13. Omolwashike Jesus ha dulika kuJehova? Shi yelifa.

13 Jesus oha dulika kuJehova, ndele hamolwaashi ehe na owino ile ounongo washa. Onghedi yaye yokuhonga i li paunafangwa noya yela otai ulike kutya oku na ounongo muhapu. (Joh. 7:45, 46) Jehova okwa lenga okudula kwaJesus, nomolwaashi e mu pitika a longe pamwe naye mokushita oinima. (Omayel. 8:30; Heb. 1:2-4) Konima eshi Jesus a nyumuka, Jehova okwe mu pa “eenghonopangelo adishe meulu nokombada yedu.” (Mat. 28:18) Nonande Jesus oku na owino muhapu, oha kongo ewiliko kuJehova. Omolwashike mbela? Omolwaashi oku hole Xe. — Joh. 14:31.

14. Oshike osho ovashamane tave lihongo (a) konghedi omo Jehova ha tale ko ovakainhu? (b) meendjovo odo di li mOmayeletumbulo 31?

14 Osho ovashamane tave lihongo. Jehova ina tula po elongekido opo omukulukadi a kale ha dulika komushamane waye, molwaashi ngeno a tala ko ovashamane va fimana ve dule ovakainhu. Jehova osho okwe shi ulika nawa eshi a hoolola ovakainhu nosho yo ovalumenhu va ka pangele pamwe naJesus. (Gal. 3:26-29) Jehova okwa ulika kutya okwe lineekela Omona waye eshi e mu pa eenghonopangelo. Sha faafana, omushamane omunaendunge ota ka pa omukulukadi waye eenghonopangelo donhumba. Eendjovo daKalunga oda popya oinima imwe oyo omukulukadi omunaendunge ta dulu okuninga ngaashi okufila oshisho eumbo, okulanda oipumbiwa yomeumbo nokuungaunga noimaliwa. (Lesha Omayeletumbulo 31:15, 16, 18.) Omukulukadi ke fi omupika oo ina pumbwa okuninga omaetepo aye. Ponhele yaasho, omushamane waye oha kala e mu lineekela noha pwilikine komaetepo aye. (Lesha Omayeletumbulo 31:11, 26, 27.) Ngeenge omushamane oha ungaunga nefimaneko nomukulukadi waye, omukulukadi ota ka dulika kuye nehafo.

Oshike ovakulukadi ovanaendunge tave lihongo kokudulika kwaJesus kuJehova? (Tala okatendo 15)

15. Oshike ovakulukadi tave lihongo koshihopaenenwa shaJesus?

15 Osho ovakulukadi tave lihongo. Nonande Jesus okwa li ha pondola moinima ihapu, ka li a dina Jehova oo e li omutwe waye. (1 Kor. 15:28; Fil. 2:5, 6) Sha faafana, omukulukadi omunaendunge oo ha shikula oshihopaenenwa shaJesus ina dina eenghonopangelo domushamane waye. Omukulukadi ita ka fimaneka ashike omushamane waye molwaashi e mu hole, ndele osho sha fimanenena omolwaashi e hole nokwa fimaneka Jehova.

After sending food to David and his men, Abigail approaches David. Then she bows down to the ground and urges him not to bring bloodguilt on himself by taking revenge (Tala okatendo 16)

16. Metwokumwe na 1 Samuel 25:3, 23-28, omashongo elipi Abigail a li a taalela? (Tala efano kombada yoshifo.)

16 Abigail okwa li a hombolwa komushamane wedina Nabal. Nabal okwa li e lihole ye mwene, e na ounhwa noke na olupandu. Ashike nande ongaho, osho inashi ningifa Abigail a fiye po ohombo yaye. Abigail okwa li ta dulu okukala a mwena nokweefa David novalumenhu vaye va dipae omushamane waye. Ponhele yaasho, okwa li a katuka eenghatu opo a amene Nabal nosho yo oukwaneumbo wavo aushe. Diladila ashike nghee Abigail a li a katuka nouladi opo a palamene ovalumenhu va homata nokomayoo ve li 400 nokutomhafana nefimaneko naDavid! Okwa li nokuli a hala okuvelwa ombedi omolweenghatu domushamane waye. (Lesha 1 Samuel 25:3, 23-28.) David okwa li a didilika filufilu kutya Jehova oye a li a longifa omukainhu oo omuladi, opo e mu pe omayele oo e mu kelela a ha nyone enyono la kwata moiti.

17. Oshike ovashamane tave lihongo mehokololo laDavid naAbigail?

17 Osho ovashamane tave lihongo. Abigail okwa li omukainhu omunaendunge. Shihafifa, David okwa li a endeka okutwi opo a pwilikina komayele aye. Osho oshe mu kwafela a ha kale e na etimba lohonde. Sha faafana, omushamane omunaendunge oha shoko okutwi ngeenge omukulukadi waye ta ningi eetepo, ofimbo ina ninga etokolo la fimana. Otashi dulika omukulukadi waye e mu kwafele a henuke okuninga etokolo la puka.

18. Oshike ovakulukadi tave lihongo koshihopaenenwa shaAbigail?

18 Osho ovakulukadi tave lihongo. Omukulukadi oo e hole Jehova nokwe mu fimaneka ota ka nwefa mo nawa oukwaneumbo wavo, nokuli nonande omushamane waye iha longele Jehova ile iha kala metwokumwe nomifikamhango daYe. Omukulukadi ita ka konga omatomheno ehe li pamishangwa opo a fiye po ohombo. Ponhele yaasho, ngeenge okwa kala a fimaneka noha dulika komushamane waye ote ke mu linyengifa e lihonge kombinga yaJehova. (1 Pet. 3:1, 2) Nonande omushamane ina ninga etokolo a longele Jehova, Jehova ota ka kala a hafa okumona omukulukadi ta dulika komushamane waye nomudiinini kuye.

19. Onaini omukulukadi ehe na okudulika komushamane waye?

19 Omukulukadi Omukriste nomuduliki, ita ka yambidida omushamane waye ngeenge ote mu pula a longe oshinima shonhumba osho tashi kondjifafana neemhango ile nomafinamhango Ombiibeli. Pashihopaenenwa, omumwameme oo a hombolwa komushamane ehe fi Ondombwedi otashi dulika a lombwelwe a popye oipupulu komushamane waye, a vake, ile a kufe ombinga melihumbato lonhumba olo lihe li pamishangwa. Ovakriste aveshe, mwa kwatelwa ovamwameme va hombolwa, ove na okupitifa komesho okudulika kuJehova Kalunga. Ngeenge omumwameme okwa pulwa a nyone omafinamhango Ombiibeli, oku na okudika eenyala medu nokuyelifa nefimaneko kutya omolwashike ite shi ningi. — Oil. 5:29.

Tala okatendo 20 *

20. Otu shi shii ngahelipi kutya Maria okwa li e na ekwatafano lopofingo naJehova?

20 Maria okwa li e na ekwatafano lopofingo naJehova. Okwa li e shii nawa Omishangwa. Meenghundafana davo naElisabet, ina yaJohannes Omuninginifi, Maria okwa tofa lwoikando i dulife po 20 mOmishangwa dOshiheberi. (Luk. 1:46-55) Diladila kwaashi: Nonande Maria okwa li a valekwa kuJosef, omweengeli waJehova ka li a holokela tete Josef. Omweengeli okwa popya tete naMaria odikilila noku mu lombwela kutya ota ka dala Omona waKalunga. (Luk. 1:26-33) Jehova okwa li e shii Maria nawanawa nokwa li e na elineekelo kutya ota ka kala e hole Omona waye noku mu fila oshisho. Nopehe na omalimbililo, Maria okwa twikila okukala e na ekwatafano lopofingo naJehova nokuli nokonima eshi Jesus a fya nokunyumuninwa meulu. — Oil. 1:14.

21. Oshike ovashamane tave lihongo meendjovo di na sha naMaria odo tadi hangwa mOmbiibeli?

21 Osho ovashamane tave lihongo. Omushamane omunaendunge oha kala a hafa ngeenge omukulukadi waye oku shii nawa Omishangwa. Omushamane iha kala a handuka ta diladila kutya omukulukadi okwa hala okuninga ko omutwe woukwaneumbo. Oha kala e shii kutya ngeenge omukulukadi oku shii Ombiibeli nosho yo omafinamhango Ombiibeli ota ka kwafela oukwaneumbo wavo. Nonande omukulukadi okwa hongwa e dule omushamane waye, omushamane oye e na oshinakuwanifwa shokukwatela komesho elongelokalunga loukwaneumbo nosho yo omalipyakidilo makwao opamhepo. — Ef. 6:4.

Oilihongomwa i na sha nokukonakona nosho yo okudilonga ilipi ovakulukadi tave lihongo kuMaria, ina yaJesus? (Tala okatendo 22) *

22. Oshike ovakulukadi tave lihongo kuMaria?

22 Osho ovakulukadi tave lihongo. Omukulukadi oku na okudulika komushamane waye, ashike oku na natango oshinakuwanifwa shokulipalula pamhepo. (Gal. 6:5) Opo a ninge ngaho, oku na okulitulila po efimbo lokuninga ekonakono lopaumwene nokudilonga. Osho otashi ke mu kwafela a kale e hole Jehova notashi ke mu etela ehafo eshi ta dulika komushamane waye.

23. Ongahelipi ovakulukadi ovaduliki hava mono ouwa vo vene, omaukwaneumbo avo nosho yo eongalo?

23 Ovakulukadi ovo hava dulika kovashamane vavo tave linyengifwa kohole yokuhola Jehova, otava ka mona ehafo linene nokukala va wanenwa shi dulife ovakulukadi ovo ihava dulika kelongekido laJehova li na sha noukwamutwe. Ohava tulile po ovalumenhu novakainhu ovanyasha oshihopaenenwa shiwa. Osho ihashi eta ashike ombili moukwaneumbo, ndele ohashi eta yo ombili nomeongalo. (Tit. 2:3-5) Kunena, ovapiya vaJehova ovadiinini vahapu ovakainhu. (Eps. 68:11) Atusheni, kutya nee ovalumenhu ile ovakainhu, ohatu dana onghandangala ya fimana meongalo. Moshitukulwa tashi shikula ko ohatu ka kundafana nghee keshe umwe ta dulu okuwanifa po onghandangala oyo.

EIMBILO 131 “Osho Kalunga e shi tula kumwe”

^ okat. 5 Jehova okwa tula po elongekido opo omukainhu oo a hombolwa a kale ta dulika komushamane waye. Mbela osho osha kwatela mo shike? Ovashamane Ovakriste nosho yo ovakulukadi vavo otava dulu okulihonga shihapu shi na sha neduliko koshihopaenenwa shaJesus nosho yo shovakainhu ovo va popiwa mOmbiibeli.

^ okat. 68 ESHANGELO LEFANO: Ofimbo Elisabet, ina yaJohannes Omuninginifi, a li ta popi naMaria, Maria okwa li a tofa momutwe Omishangwa dOshiheberi.

^ okat. 70 ESHANGELO LEFANO: Onghee hano, omukulukadi Omukriste ohe litulile po efimbo lokukonakona Ombiibeli opo a pameke eitavelo laye.