1. Susu ɖeka ci yí dɔ ɖekawawa le Yehowa xomu lɔ mɛɔ?

ENYI jijɔ nɔ mì mɔ mìnyi Yehowa xomumɛtɔwo. Nyi yí dɔ fafa koɖo ɖekawawa le mì mɛ ahan ɔ? Susu ɖeka yí nyi mɔ, mì pleŋ wakɔ ci ji mìkpe keŋ dokɔ bubu etanyinyi toto ci Yehowa ɖo ɖɛ nu. Enyɔ lɔ yí nyi mɔ, nɔ mìmɔŋje etanyinyi toto lɔ mɛ nywiɖeɔ, ɖekawawa ci yí le mì mɛ agbebla doji.

2. Nyɔbiɔse ciwo yí mìakpɔ ɖoŋci nɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so etanyinyi toto ci yí le hamɛ lɔ mɛ nu. Mìagbekpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse ciwo yí gbɔgbɔ: Edɔ ci yí nyi nɔvinyɔnuwo tɔ le hamɛ lɔ mɛɔ? Nyɔnɔnwi enyi mɔ nɔviŋsu ɖeshiaɖe nyi eta nɔ nɔvinyɔnu ɖekaɖekaa? Acɛ ci yí xomutatɔ ɖe ɖo do ashiɛ koɖo eviɛwo ji ɖe, eyi pɛɛ hamɛmɛshinshinwo ɖo do nɔviwo jia? Doŋkɔɔ, na mìakpɔ lé mìɖo akpɔnɔ nɔvinyɔnuwo do.

3. Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔ jijɔ do mìwo nɔvinyɔnuwo dɔwo nu sugbɔ wuɔ?

³ Nɔvinyɔnu ciwo yí wanɔ dɔ sɛnsinɖe keŋ lenɔ bu nɔ wowo xomu, dranɔ eŋɛnywi lɔ yí gbekpenɔdo mɛbuwo nu le hamɛ lɔ mɛ, venɔ nɔ mì sugbɔ. Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé Yehowa koɖo Yesu kpɔnɔ wo doɔ, woagbeve nɔ mì sugbɔ doji. Nɔ mìgbebu tamɛ kpɔ so lé apotru Pɔlu wa nu do nyɔnuwo nu doɔ, akpedo mì nu.

4. Lé Bibla dasɛ do mɔ nyɔnuwo koɖo ŋsuwo pleŋ le veviɖe le ŋmɛ nɔ Yehowaɔ?

 ⁴ Bibla dasɛ mɔ nyɔnuwo koɖo ŋsuwo pleŋ yí le veviɖe le ŋmɛ nɔ Yehowa. Le kpɔwɛ mɛ, enu mɔ Yehowa kɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ do nyɔnuwo koɖo ŋsuwo ji le apotruwo hwenu yí wo pleŋ tɛnŋ wa edɔ jiŋwo. Wotɔ egbe vovovowo dodo. (Edɔ. 2:1-4, 15-18) Wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ nyɔnuwo koɖo ŋsuwo nɔ woaɖu fyɔ koɖo Kristo. (Gal. 3:26-29) Nyɔnuwo fin, ŋsuwo fin, wo pleŋ yí axɔ fɛncu keŋ anɔ agbe mavɔ le nyigban ji. (Enyɔ. 7:9, 10, 13-15) Gbesɔ kpe niɔ, nyɔnuwo koɖo ŋsuwo yí woɖo eŋɛnywidradradɔ koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ nɔ. (Mt. 28:19, 20) Le kpɔwɛ mɛ, le Edɔwawawo wema mɛɔ, woxo nuxu so nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Prisi nu. Yɛ koɖo asuɔ, Akilasi dre nyɔnɔnwi lɔ mɛ nɔ Apolo ci yí nyi wemanyatɔ gangan ɖeka nywiɖe doji.—Edɔ. 18:24-26.

5. Lé Luiki 10:38, 39, 42 dasɛ do mɔ Yesu nanɔ bubu nyɔnuwoɔ?

⁵ Yesu na bubu nyɔnuwo. Dewanɔ nu shigbe Farizitɔwo nɛ o. Farizitɔwo nunɔ mɔ nyɔnuwo dele veviɖe shigbe ŋsuwo nɛ o. Wodexonɔ nuxu nɔ nyɔnuwo le amɛwo mɛ o, yí wodekannɔ seŋ so Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu koɖo wo o. Vɔ Yesu yɛ kan seŋ koɖo nyɔnuwo koɖo ŋsuwo so nyɔnɔnwi veviwo nu. * (Hlɛn Luiki 10:38, 39, 42.) Élɔn yí nyɔnuwo zɔn mɔ koɖi le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (Luiki 8:1-3) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu na bubu nyɔnuwo ci edɔ wo nɔ woayi nu nɔ apotruwo mɔ yefɔn so ku.—Ӡan 20:16-18.

6. Lé apotru Pɔlu dasɛ do mɔ yebunɔ nyɔnuwoɔ?

⁶ Apotru Pɔlu ɖo ŋwi nɔ Timɔte mɔ yɛ le bunɔ nyɔnuwo. Pɔlu mɔ yɛ le “zan nɔnɔmɛ nywi koɖo nyɔnu xoxuwo shigbe wo nyi enɔ̀wo ɛnɛ” yí akpɔnɔ “cugbejɛwo shigbe wo nyi nɔvi[ɛ] nyɔnuwo ɛnɛ.” (1 Tim. 5:1, 2) Pɔlu wa nu sugbɔ yí sɔ kpedo Timɔte nu yí eshin le gbɔngbɔnmɛ, vɔ édo jeshi mɔ nɔlɔ koɖo mamalɔ yí kpla “Enuŋwlɛŋwlɛ Kɔkwɛ” lɔwo yi doŋkɔ so vihwɛmɛ. (2 Tim. 1:5; 3:14, 15) Pɔlu yɔ nɔvinyɔnuwo ŋkɔ yí do gbe nɔ wo tiin le wema ci eŋwlɛ ɖaɖa Rɔmatɔwo mɛ. Pɔlu deyɔ edɔ ciwo yí nɔvinyɔnu lɔwo wa kpoŋ o, vɔ égbedasɛ mɔ yekpɔ jijɔ do wowo dɔwo nu.—Rɔm. 16:1-4, 6, 12; Fili. 4:3.

7. Nyɔbiɔse ciwo mɛ mìagbeje yɛɔ?

⁷ Shigbe lé mìkpɔɛ le mamamɛ ciwo yí vayi mɛ nɛɔ, ŋɖe dedasɛ le Bibla mɛ mɔ nɔviŋsuwo nyɔ wu nɔvinyɔnuwo o. Mìwo nɔvinyɔnu amɛlɔntɔ koɖo xomɛvunɔwo nyi shicu gangan ɖeka nɔ hamɛ lɔ. Hamɛmɛshinshinwo kando wo ji mɔ woana fafa koɖo ɖekawawa akpɔtɔ ale hamɛ lɔ mɛ. Vɔ nyɔbiɔse ɖewo kpɔtɔ yí mìɖo aji gɔnmɛ kpɔ nɔ. Le kpɔwɛ mɛ: Nyi yí taɖo Yehowa mɔ nɔvinyɔnuwo ɖo asɔ nu cɔn ta le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ? Ci enyi nɔviŋsuwo ɖekɛ yí atɛnŋ anyi hamɛmɛshinshin alo sumɔsumɔdɔwatɔ ɖe, edasɛ mɔ nɔviŋsu ɖekaɖeka nyi eta nɔ nɔvinyɔnu ɖeshiaɖea?

8. Sɔ koɖo Efezitɔwo 5:23 ɖe, nɔviŋsu ɖeshiaɖe nyi eta nɔ nɔvinyɔnu ɖekaɖekaa? Ðe mɛ.

⁸ Le kleŋ mɛɔ, ɖoŋci lɔ yí nyi oo! Nɔviŋsu ɖeka denyi eta nɔ nɔvinyɔnuwo pleŋ le hamɛ lɔ mɛ o; Kristo yí nyi eta nɔ wo.  (Hlɛn Efezitɔwo 5:23.) Ŋsu ɖo acɛ do ashiɛ ji le xomu mɛ. Evi ŋsuvi ci yí wa ӡinӡindoshimɛ denyi eta nɔ nɔlɔ o. (Efe. 6:1, 2) Gbesɔ kpe niɔ, sɛnxu li nɔ acɛ ci hamɛmɛshinshinwo ɖo do nɔvinyɔnu koɖo nɔviŋsuwo ji le hamɛ lɔ mɛ. (1 Tɛs. 5:12; Ebre. 13:17) Vɔ nɔvinyɔnu trɛnnɔ ciwo yí so le wowo nɔwo koɖo wowo dawo gbɔ ɖe? Wokpɔtɔ shinɔ wowo jitɔwo, vɔ wodegbele wowo da tanyinyi gɔnmɛ o. Woshinɔ hamɛmɛshinshinwo hɛnnɛ. Vɔ Yesu ɖekɛ yí nyi eta nɔ wo, shigbe lé enyi nɔ nɔviŋsuwo le hamɛ lɔ mɛ nɛ.

9. Nyi yí taɖo evaӡannɔ hweɖewonu mɔ nɔvinyɔnuwo asɔ nu cɔn taɔ?

⁹ Nyɔnɔnwi enyi mɔ Yehowa sɔ ŋsuwo nɔ woanɔ ŋkɔ le nukplakpla koɖo Mawu sɛnsɛn mɛ le hamɛ lɔ mɛ. Vɔ dena acɛ ŋtɔ́ nyɔnuwo. (1 Tim. 2:12) Nyi yí taɖoɔ? Susu ci ŋci esɔ Yesu nɔ anyi eta nɔ ŋsu yɔ: nɔ toto ani le yi xomu lɔ mɛ. Vɔ nɔ ŋɖe vadɔ yí nɔvinyɔnu ɖe awa edɔ ci yí nɔviŋsuwo ɖo awa saɔ, Yehowa nu mɔ yɛɖo acɔn nu ta. * (1 Kor. 11:4-7) Denyi mɔ ji Yehowa jikɔ aɖe wo kpɔtɔ taɖo emɔ wo le wɛ ahan o, vɔ éji mɔ wo le do bubu etanyinyi toto ci esɔ ɖo hamɛ lɔ mɛ nu. Ecɛyɛɔ, mìaɖo nyɔbiɔse cɛ ŋci: Acɛ ci yí wona xomutatɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwoɔ?

10. Nyi yí atɛnŋ ana hamɛmɛshinshin ɖe aji mɔ yeado sewo le hamɛ lɔ mɛɔ?

¹⁰ Hamɛmɛshinshinwo lɔn Kristo, wogbelɔn “lɛngbɔ” ciwo Yehowa koɖo Yesu mɔ wo le le bu nɔ. (Ӡan 21:15-17) Ci hamɛmɛshinshin ɖe lekɔ bu nɔ hamɛ lɔɔ, étɛnŋ bui mɔ yele shigbe eda nɔ hamɛ  lɔ nɛ. Eyi taɖo étɛnŋ mɔ ci yí xomutatɔ ɖo acɛ yí ado sewo nɔ yi xomu keŋ asɔ glɔn ta niɔ, hamɛmɛshinshin can atɛnŋ do se ciwo ekpɔ mɔ woaglɔn ta nɔ Mawu lɛngbɔwo. Gbesɔ kpe niɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo tɛnŋ wa nu ciwo yí ana hamɛmɛshinshinwo abui mɔ yewonyi eta lɔ. Wotɛnŋ mɔ wo le sɔ gbetawo do nu nɔ yewo. Vɔ acɛ ŋmɛɖekɛ yí hamɛmɛshinshinwo koɖo xomutatɔwo ɖoa?

11. Emɔ ciwo ji acɛ ci yí le xomutatɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo shi ɖyi nɔnɔ leɔ?

¹¹ Apotru Pɔlu dasɛ mɔ acɛ ci yí le xomutatɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo shi ɖyi nɔnɔ le emɔ ɖewo ji. (1 Tim. 3:4, 5) Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa ji mɔ xomumɛtɔwo le bunɔ xomu lɔ tatɔ. (Kol. 3:20) Ahanke egbeji mɔ hamɛ lɔ mɛ tɔwo le bunɔ hamɛmɛshinshinwo nɛ. Yehowa biɔ so xomutatɔ koɖo hamɛmɛshinshinwo shi mɔ wo le le bu nɔ mɛ ciwo ji wokpɔkpɔ nɔ woale nywiɖe le gbɔngbɔnmɛ. Ahanke woagbena woado jeshi mɔ wowo ciwo yí kpɔkɔ yewo ji lɔn yewo. Yí nɔ hamɛ lɔ mɛ tɔ ɖe le ӡan mɛ alo tokɔ cukaɖa ɖe mɛɔ, hamɛmɛshinshinwo kpenɔdo nu shigbe lé xomutatɔ nywiwo wɛni nɔ wowo xomumɛtɔwo nɛ. (Ӡaki 2:15-17) Sɔ kpe niɔ, Yehowa ji mɔ hamɛmɛshinshin koɖo  xomutatɔwo akpenɔdo mɛbuwo nu woawa do ye sewo ji. Yehowa gbekanxle wo mɔ “[wo]ŋgbete fla enu ciwo yí woŋwlɛ ɖɛ” do Bibla mɛ o.—1 Kor. 4:6, NWT.

12-13. Shigbe lé eze le Rɔmatɔwo 7:2 mɛ nɛ ɖe, emɔ ci ji acɛ ci yí le xomutatɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo shi to vo leɔ?

¹² Vɔ vovototo vevi ɖekawo le gblamɛ nɔ acɛ ci yí le xomutatɔ shi koɖo acɛ ci yí le hamɛmɛshinshin shi. Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa na acɛ hamɛmɛshinshinwo nɔ woaɖo kojo le hamɛ lɔ mɛ, vɔ dena acɛ ŋtɔ́ xomutatɔwo o. Égbena acɛ hamɛmɛshinshinwo nɔ woaɖe nuvɔnwatɔ ciwo yí detrɔ jimɛ ti le hamɛ lɔ mɛ.—1 Kor. 5:11-13.

¹³ Nɛnɛke Yehowa na acɛ ɖekawo xomutatɔwo vɔ dena hamɛmɛshinshinwo nɛ. Ðeka ke: Yehowa na acɛ xomutatɔwo nɔ woado sewo nɔ wowo xomumɛtɔwo yí agbetekpɔ nɔ woawa do wo ji. (Hlɛn Rɔmatɔwo 7:2.) Le kpɔwɛ mɛ, xomutatɔ ɖo acɛ yí anu ga nɛni mɛ eji mɔ ye viyewo ɖo ale axomɛ zanmɛ. Égbeɖo acɛ yí adɔn to nɔ ɖevi ci yí agbe wawa do ese ŋtɔ́ ji. (Efe. 6:1) Vɔ gbɔxwe xomutatɔ amɛlɔntɔ ɖe ado esewo nɔ yi xomumɛtɔwoɔ, élini kpɔ koɖo ashiɛ; ɖo wo koɖo ve nyi “elanci kuɖeka kpaŋ.” *—Mt. 19:6.

14. (a) Sɔ koɖo enyɔ ci yí le Maki 10:45 mɛ ɖe, nyi yí taɖo esɔgbe ci Yehowa sɔ Yesu yí enyi eta nɔ hamɛ lɔɔ? (b) Agban ci yí le Edɔjikpɔha lɔ jiɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Agban ci yí le Edɔjikpɔha lɔ ji.”)

¹⁴ To tafɛn lɔ jiɔ, Yehowa xwle ta nɔ mɛɖekamɛɖeka le hamɛ lɔ mɛ koɖo mɛɖekpokpui ci yí xɔ Yesu ji se. (Hlɛn  Maki 10:45; Edɔ. 20:28; 1 Kor. 15:21, 22) Eyi taɖo esɔgbe, ci Yehowa sɔ Yesu ci yí sɔ yi gbe na do ta nɔ mì yí enyi ta nɔ hamɛ lɔ. Ci Yesu nyi ta nɔ hamɛ lɔ taɖo eɖo acɛ yí ado sewo yí agbetekpɔ nɔ amɛshiamɛ, xomuwo koɖo hamɛ lɔ pleŋ awanɔ do wo ji. (Gal. 6:2) Vɔ denyi esewo ɖekɛ kpoŋ yí Yesu donɔ o, élɔn mìwo ɖekaɖeka yí gbelenɔ bu nɔ mì.—Efe. 5:29.

15-16. Nyi èkpla so nɔvinyɔnu Marley koɖo nɔviŋsu Benjamin nyɔwo mɛɔ?

¹⁵ Nɔ nɔvinyɔnuwo zɔnnɔ do mɔdasɛnamɛ ci ŋsu ciwo Kristo can mɔ woalenɔ bu nɔ yewo jiɔ, anyi wobuikɔ. Nɔvinyɔnu Marley ci yí le Etats-Unis nu mɔ: “Ŋdonɔ afixɔxɔ texwe ci ŋɖo shigbe nyɔnu le asuxwe koɖo nɔvinyɔnu le hamɛ lɔ mɛ nu sugbɔ. Ŋkpɔtɔ jekɔ agbla veviɖe keŋ abubɔ do gɔnmɛ nɔ acɛ ci Yehowa na asunyɛ koɖo hamɛmɛshinshinwo. Vɔ asunyɛ koɖo nɔviŋsuwo na ecɛ wawa le fafɛɖe nɔŋ, ɖo wobunɔŋ yí gbedonɔ akpe nɔŋ do edɔ ciwo wanɔ nu.” Nɔvinyɔnu sugbɔ lɔn do nɔvinyɔnu cɛ nyɔwo ji.

¹⁶ Nɔviŋsuwo danasɛ mɔ yewomɔŋje etanyinyi toto lɔ mɛ, ci wobunɔ nɔvinyɔnuwo yí donɔ afixɔxɔ wo nu. Benjamin nyi nɔviŋsu ɖeka ci yí le Angleterre. Énu mɔ: “Ŋkpla nu sugbɔ so ɖoŋci ci nɔvinyɔnuwo nanɔ le bɔbɔwo koɖo enukplamu ciwo wonanɔ so lé woabi doji le kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ nu do. Ŋkpɔ mɔ edɔ nywi teŋ wakɔ wole.”

17. Nyi yí taɖo mìɖo adonɔ bubu etanyinyi toto ci Yehowa sɔ ɖo anyi nuɔ?

¹⁷ Nɔ amɛshiamɛ, ŋsuwo, nyɔnuwo, xomutatɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo pleŋ mɔŋje etanyinyi toto lɔ mɛ yí wakɔ do jiɔ, fafa ale hamɛ lɔ mɛ. Yí vevitɔ lɔɔ, ahɛn kanfukanfu vɛ nɔ mìwo Da amɛlɔntɔ Yehowa ci yí le jeŋkwimɛ.—Eha. 150:6.