Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 7

Ne̱ni so̱ṅtane̱ doi la byanedi la batudu o mwemba

Ne̱ni so̱ṅtane̱ doi la byanedi la batudu o mwemba

“Kristo [nde e] mulopo ma mwemba mwena mwe ńol’ao ńena a masungano̱.”—EFE. 5:23.

MWENGE 137 Bito ba jemea bonańango be Kriste̱n

EBONGOLO *

1. Ońola nje jalatane̱ leno̱ o mbia ma Yehova e?

JE MUŃE̱NGE̱ o be̱ o mbia ma Yehova. Ońola nje musango na jalatane̱ beno̱ o mbia masu e? Njo̱m po̱ ńe nde ná biso̱ be̱se̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o bola ba bena Yehova a bolino̱ doi edube. Di bati pe̱ te̱ so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a te̱se̱no̱ mambo, jalatane̱ di me̱nde̱ bata be̱ oteten asu.

2. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ o din jokwa e?

2 O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea jombwea ba ba be̱n doi o mwemba. Di me̱nde̱ pe̱ jalabe̱ min myuedi: Njik’epolo bonańango ba be̱nno̱ o mwemba e? Mo̱ ye mbale̱ ná munasango te̱ e nde mulopo ma munańango te̱ e? Mo̱ batudu ba be̱n nde mulemlem a doi omo̱ń a bonasango na bonańango ka nje te̱ milopo ma mbia pe̱ mi be̱nno̱ doi omo̱ń a bito babu na bana babu e? Di se̱le̱ kwalea ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ bonańango.

NE̱NI JANGAME̱NNO̱ JE̱NE̱ BONAŃANGO E?

3. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bata to̱ndo̱ ebolo bonańango asu ba mabolano̱ e?

3 Di to̱ndi bonańango asu bena ba mabole̱ ebolo na ngińa o jombwea mbia mabu, o te̱ dikalo la myango ma bwam, na o sue̱le̱ mwemba. Di me̱nde̱ bata to̱ndo̱ babo̱ yete̱na jombwedi ne̱ni Yehova na Yesu ba me̱ne̱no̱ babo̱. Byala bena ńamuloloma Paulo pe̱ a tilino̱ jombwea bito be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱.

4. Ne̱ni Bibe̱l e malee̱no̱ ná Yehova a to̱ndi bito kapo̱ ka bome e?

4 Bibe̱l e malee̱ ná Yehova a to̱ndi bito kapo̱ ka bome. K’eyembilan, Bibe̱l e malee̱ ná o ebwe’a mbu yaboso, Yehova a boli bito na bome mudī musangi mongwane̱ babo̱ o po̱ngo̱ betańsedi, ka to̱po̱ leme̱ lope̱pe̱. (Bebolo 2:1-4, 15-18) Bome na bito bo̱kisabe̱ na mudī musangi o janea na Kristo. (Gal. 3:26-29) Bome name̱ne̱ pe̱ na bito ba me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea o wase. (Bbī. 7:9, 10, 13-15) Ebol’a dikalo la myango ma bwam pe̱ e bakabe̱ nde bome na bito. (Mat. 28:19, 20) K’eyembilan, kalat’a Bebolo e malee̱ ná Priskila a boli ebolo na mom’ao Akwila o jongwane̱ Apolo nu ta moto ńoko jita o bata so̱ṅtane̱ Betiledi.—Bebolo 18:24-26.

5. Bupisane̱ Lukas 10:38, 39, 42, ne̱ni Yesu a tano̱ e̱ne̱ bito e?

5 Yesu a boli bito edube. Farisai i ta i ye̱use̱ bito, i si ta i kwala na babo̱ o ntelele, i si ta pe̱ to̱ i be̱ne̱ bekwali be mombweye̱ Betiledi na babo̱; nde Yesu a s’embilane̱ farisai. O diwengisan, a kwali na bito ka nje te̱ a kwalino̱ pe̱ na bome jombwea mambo ma mudī. * (Langa Lukas 10:38, 39, 42.) A boli na bito epolo o die̱le̱ mo̱ ebol’ao ya dikalo. (Lukas 8:1-3) Yesu a boli pe̱ na babo̱ edube ende̱ne̱ o langwea bokwedi bao ná a pumbo.—Yohane 20:16-18.

6. Ne̱ni ńamuloloma Paulo a lee̱le̱no̱ ná a mabola bito edube e?

6 Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ Timoteo ná a bole bito edube. Paulo a kwalane̱ mo̱ ná a no̱nge ‘batudu ba bito ka bańango’ e̱ne̱ pe̱ ‘beso̱mbe̱ ba bito ka baari bao.’ (1 Tim. 5:1, 2) Paulo ongwane̱ Timoteo jita o be̱ kriste̱n ńou, nde embi ná bato baboso bokwe̱le̱ mo̱ “kalat’a bosangi” ba ta nde ńango na ńango ńa mbambe̱. (2 Tim. 1:5; 3:14, 15) O leta lena Paulo a tiledino̱ mwemba ma Roma, a tubi mina ma bonańango. A kwaledi ońola ebol’abu, nde a timbise̱le̱ pe̱ masoma ońola nje ba bolino̱.—Rom. 16:1-4, 6, 12; Fil. 4:3.

7. Njika myuedi di malano̱ jombwea tatan e?

7 Ka nje te̱ jeno̱ wa o je̱ne̱, Betiledi be si malee̱ ná bonasango ba petane̱ bonańango. Bonańango asu bena be ndolo na muyao be nde jongwane̱ dinde̱ne̱, ba mongwane̱ pe̱ batudu o kombe̱ musango na jalatane̱ o mwemba. Nde jombweye min myuedi: Ońola nje Yehova a mabaise̱no̱ munańango ná a kudumane̱ mulopo o bete̱medi bō̱ e? Kana bonasango buka te̱ nde ba mate̱se̱be̱ batudu na baboledi o mwemba, mo̱ nik’e mapula nde kwala ná munasango te̱ e nde mulopo ma munańango te̱ e?

MO̱ MUNASANGO TE̱ E NDE MULOPO MA MUNAŃANGO TE̱ E?

8. Bupisane̱ Efeso 5:23, munasango te̱ e nde mulopo ma munańango te̱ e? Bola beteledi.

8 Jalabe̱ le nde ná ke̱m! Munasango a titi mulopo ma bonańango be̱se̱ o mwemba; Kristo nde e mulopo. (Langa Efeso 5:23.) O ndabo a mbia, mome nde e mulopo ma munj’ao. Mun’a mome nu dubisabe̱ a titi mulopo ma ńango ao. (Efe. 6:1, 2) O mwemba pe̱, doi lena batudu ba be̱nno̱ omo̱ń a bonasango na bonańango di be̱n myoyo. (1 Tes. 5:12; Bon. 13:17) Munańango ńe mulamba nu si maje̱ pe̱ na bayedi bao a me̱nde̱ benga bola babo̱ edube ka nje te̱ a mabolano̱ pe̱ batudu edube. Nde Yesu nde e mulopo mao ka nje te̱ eno̱ mulopo ma bome o mwemba.

Bonańango be mulamba bena ba si maje̱ pe̱ na bayedi babu be nde owas’a doi la Yesu (Ombwa dongo 8)

9. Ońola nje bonańango bangame̱nno̱ kudumane̱ milopo ponda iwo̱ e?

9 Ye mbale̱ ná bome nde Yehova a te̱se̱no̱ o die̱le̱ mwemba seto̱ bito. (1 Tim. 2:12) Nde ońola nje e? Ná o̱da e be̱ o mbia mao, ka nje te̱ a te̱se̱no̱ pe̱ Yesu mulopo ma mome. Yete̱na o bete̱medi bō̱ munańango angame̱n londe̱ m’bē̱ mu bakabe̱ munasango, Yehova a mengane̱ mo̱ ná a kudumane̱ mulopo mao. * (1 Kor. 11:4-7) Yehova a si mabaise̱ bonańango ná ba bole nika o ye̱use̱ babo̱, nde a mabola nde babo̱ epolo e lee̱le̱ edube ońola bete̱sedi bao. Jalabe̱ so̱ min myuedi: Njika doi milopo ma mbia na batudu ba be̱nno̱ e?

DOI MILOPO MA MBIA NA BATUDU BA BE̱NNO̱

10. Nje ye ná e bola ponda iwo̱ ná mutudu a wase te̱se̱ye̱ mido̱ngi myeka e?

10 Batudu ba to̱ndi Kristo, ba to̱ndi pe̱ “mido̱ngi” Yehova na Yesu ba bake̱no̱ babo̱. (Yohane 21:15-17) Nde ńo̱ng’a jombwea mido̱ngi ńe ná e bola ná mutudu o̱nge̱le̱ ná mo̱ nde e sango a mwemba mwe̱se̱. E ná a dutea ná yete̱na mulopo ma mbia mu be̱n bwam o te̱se̱ myeka o bwam ba tata mbia mao, mutudu pe̱ e ná a te̱se̱ myeka a mo̱nge̱le̱no̱ ná mi me̱nde̱ tata mido̱ngi ma Loba. Bonasango na bonańango bō̱ pe̱ be ná ba tute̱le̱ batudu o bola nika ke̱ ba baise̱ babo̱ ná ba no̱nge bedomsedi o epol’abu. Nde batudu o mwemba na milopo ma mbia ba be̱n nde mulemlem a doi e?

Batudu ba mabola ná belongi ba mbia be so̱ṅtane̱ ná be to̱ndo̱be̱, ba mombwea pe̱ babo̱ o mbad’a mudī. Yehova a boli babo̱ m’bē̱ ma kombe̱ bosangi o mwemba (Ombwa mongo 11-12)

11. Njika bowan bwe oteten a m’bē̱ ma milopo ma mbia na ma batudu e?

11 Ńamuloloma Paulo a kiki mambo mō̱ me bowan oteten a m’bē̱ ma mulopo ma mbia na m’bē̱ ma mutudu. (1 Tim. 3:4, 5) K’eyembilan, Yehova a mapula ná belongi ba mbia be lee̱le̱ mulopo ma mbia sengane̱. (Kol. 3:20) A mapula pe̱ ná bonasango na bonańango ba lee̱le̱ batudu sengane̱. Yehova a mengane̱ milopo ma mbia name̱ne̱ pe̱ na batudu ná bombweye ba bena a bake̱no̱ babo̱ o mbad’a mudī. Bangame̱n pe̱ bakise̱ ná ba bena ba bake̱no̱ babo̱ ba bi ná ba to̱ndo̱be̱. Kapo̱ ka milopo ma mbia ma bwam, batudu bangame̱n wanea ba bena ba bake̱no̱ babo̱ jongwane̱ o pond’a ndutu. (Yak. 2:15-17) O mbata na nika, Yehova a mengane̱ babo̱ ná bongwane̱ bane̱ o bupe̱ mambenda mao, nde ba s’angame̱n “kata ma ma tilabe̱” o Bibe̱l.—1 Kor. 4:6.

Milopo ma mbia mi kusane̱ Yehova doi o die̱le̱ mbia mabu. Oboso ná sango a mbia ńe ndolo a mano̱ngo̱ bedomsedi, angame̱n se̱le̱ kwala na munj’ao (Ombwa dongo 13)

12-13. Ka nje te̱ kalat’a Minia 6:20 e malee̱no̱, njika diwengisan le oteten a m’bē̱ ma milopo ma mbia na ma batudu e?

12 Nde mawengisan mande̱ne̱ me pe̱ oteten a m’bē̱ ma batudu na ma milopo ma mbia. K’eyembilan, Yehova a te̱se̱ batudu ka bakaisedi o mwemba, a boli pe̱ babo̱ m’bē̱ ma sumwa babole̱ bobe ba s’ate̱le̱ o mwemba.—1 Kor. 5:11-13.

13 O mune̱ mudi, Yehova a boli milopo ma mbia m’bē̱ mō̱ a si bolino̱ batudu. K’eyembilan, milopo ma mbia mi be̱n bwam o te̱se̱ye̱ belongi babu ba mbia myeka, na bakise̱ ná ba mabupe̱ mo̱. (Langa Minia 6:20.) Mulopo ma mbia mu be̱n pe̱ bwam o te̱se̱ njika ponda bana bao bangame̱nno̱ so̱lo̱ o mboa bulu. A be̱n pe̱ bwam o ko̱kise̱ bana bao yete̱na ba si bupe̱ mi myeka. (Efe. 6:1) Nde sango a mbia ńe ndolo a me̱nde̱ se̱le̱ kwala na munj’ao obiana a mate̱se̱ myeka ońola mbia, ebanja babo̱ babane̱ be nde “eyobo ewo̱.” *Mat. 19:6.

DI BOLE KRISTO ŃE MULOPO MA MWEMBA EDUBE

Yesu, a madie̱le̱ mwemba ma kriste̱n owas’a doi la byanedi la Yehova (Ombwa dongo 14)

14. (a) Bupisane̱ Marko 10:45, ońola nje e te̱nge̱nno̱ ná Yehova a te̱se̱ Yesu ka mulopo ma mwemba e? (b) Njika m’bē̱ Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di be̱nno̱ e? (Ombwa edinge̱le̱ “ M’bē̱ ma Dibe̱le̱ di Madie̱le̱.”)

14 Yehova a sawo diko̱ti ońola longe̱ la elong’a mwemba te̱, name̱ne̱ pe̱ na ońola be̱se̱ bena ba me̱nde̱ dube̱ Yesu. (Langa Marko 10:45; Bebolo 20:28; 1 Kor. 15:21, 22) E te̱nge̱n so̱ ná a te̱se̱ Yesu ka mulopo ma mwemba, mo̱ ńena nu boli longe̱ lao ka diko̱ti. Ońola nika Yesu a be̱n bwam o te̱se̱ myeka ońola bato, mbia, na mwemba, na bakise̱ ná ba mabupe̱ mo̱. (Gal. 6:2) Nde Yesu a si mate̱se̱ myeka buka te̱. A madese̱ mō̱ ńasu te̱, a to̱ndi pe̱ biso̱.—Efe. 5:29.

15-16. Nje byala ba munańango Marley na munasango Benjamin be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

15 Bonańango ba malee̱ ná ba mabola Kristo edube ke̱ ba mabupe̱ bediedi ba bome a te̱se̱no̱ o jombwea babo̱. Munańango Marley nu maje̱ o Amerika e jo̱nge̱le̱ diwo̱ na bonańango jita. Mo̱ ná: “Na mabwane̱ epol’am ya muto na ya munańango o mwemba muńe̱nge̱ jita. Nangame̱n benga po̱ngo̱ miwe̱n o bola doi Yehova a bolino̱ mom’am name̱ne̱ pe̱ na batudu edube. Nde babo̱me̱ne̱ pe̱ ba mawamse̱ mba mambo ebanja ba mabola mba edube, ba mabwane̱ pe̱ ebol’am muńe̱nge̱.”

16 Bonasango ba mabola te̱ bonańango edube, ba malee̱ nde ná ba maso̱ṅtane̱ ne̱ni bolane̱ doi ba be̱nno̱. Munasango Benjamin nu maje̱ o Inglisi mo̱ ná: “Malabe̱ mena bonańango ba mabolano̱ o ndongame̱n mokwe̱le̱ mba mambo jita. Mo̱nge̱le̱ mabu pe̱ jombwea ne̱ni jokwa na bata be̱ jangwa o dikalo pe̱ mongwane̱ mba eyeka. Na mo̱nge̱le̱ ná ebol’abu ye mweńa jita.”

17. Ońola nje jangame̱nno̱ bola bete̱sedi ba Yehova jombwea doi a bolino̱ bō̱ edube e?

17 Bato be̱se̱, e be̱ bome, bito, milopo ma mbia, na batudu o mwemba ba so̱ṅtane̱ te̱ ońola nje Yehova a bolino̱ bō̱ doi omo̱ń a bane̱, ba bola pe̱ be bete̱sedi edube, musango mu me̱nde̱ be̱ o mwemba. Omo̱ń a me̱se̱, di me̱nde̱ sesa Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń Yehova.—Mye. 150:6.

MWENGE 123 Sibise̱ ńolo na jemea owas’a byanedi ba Loba

^ par. 5 Njik’epolo bonańango ba be̱nno̱ o mwemba e? Mo̱ munasango te̱ e nde mulopo ma munańango te̱ e? Mo̱ batudu na milopo ma mbia ba be̱n nde mulemlem a doi e? O din jokwa di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi bupisane̱ byembilan be maso̱be̱ o Eyal’a Loba.

^ par. 5 Ombwa dongo 6 la jokwa di be̱n tema ná “Di sue̱le̱ bonańango asu o mwemba” di maso̱be̱ o Njongo a Betatedi ńa Ńe̱te̱ki 2020.

^ par. 13 O bwam ba bia nja ńangame̱n no̱nge̱ bedomsedi ba njika mwemba mbia mu me̱nde̱no̱ wala, ombwa mongo 17-19 ma jokwa di be̱n tema ná “Di bole moto te̱ edube o mwemba ma Yehova” di busisabe̱ o Njongo a Betatedi ńa Dingindi 2020.

^ par. 59 Ońola beteledi bepe̱pe̱, ombwa kalati Ne̱ni tingame̱ na ndol’a Loba,” map. 209-212.

^ par. 64 O mapula te̱ bata bia mambo jombwea m’bē̱ ma Dibe̱le̱ di Madie̱le̱, ombwa Njongo a Betatedi ńa 15 má Madibe̱dibe̱ 2013 ńa Fre̱nsi, map. 20-25.