1. Koja tani jekh pričina soske e Jehovaskiri familija tani ko jekhipe?

AMEN mangaja te ova delo tari e Jehovaskiri familija. Soske e Devleskere narodo isi le mir hem jekhipe? Jekh pričina tani adaleske so sarine amen trudinaja amen te poštujna adalen kaske o Jehova dengja nesavo avtoriteti. Ustvari, kobor pošukar haljovaja o poglavarstvo, doborom poviše siem ko jekhipe.

2. Bašo kola pučiba ka dobina odgovor ki akaja statija?

² Ki akaja statija ka kera lafi kas isi avtoriteti ko sobranie. Osven adava, ka odgovorina ko akala pučiba: Koja tani i uloga e phenjengiri? Dali tano točno kaj sekova phral tano poglavari sekole phenjake? Dali e starešinen isi len isto avtoriteti upro phralja hem o phenja sar so isi jekhe familijarno poglavare upri pli romni hem o čhave? Prvo, te kera lafi bašo adava sar valjani te dikha ko phenja.

3. So ka pomožinel amenge panda poviše te cenina adava so kerena amare phenja?

³ Amen ceninaja amare phenjen kola so trudinena pe te grižinen pe pumare familienge, te propovedinen o šukar haberi hem te pomožinen ko sobranie. Ka cenina len panda poviše ako dikhaja ki lende sar so dikhela o Jehova hem o Isus. Isto agjaar, ka sikljova sar  te ponašina amen e džuvlencar adalea so ka dikha sar o apostol Pavle ponašingja pe lencar.

4. Sar i Biblija sikavela kaj o Jehova ceninela e džuvlen isto sar so ceninela e muršen?

⁴ I Biblija sikavela kaj o Jehova ceninela e džuvlen isto sar so ceninela e muršen. Na primer, oj vakerela kaj ko prvo veko o Jehova dengja sveti duh e džuvlenge isto sar so dengja e muršenge te šaj te keren čudija, sar soj te keren lafi ko različna čhibja (Dela 2:1-4, 15-18). Hem džuvlja hem murša tane pomazime taro sveti duh te vladinen zaedno e Hristosea (Gal. 3:26-29). Isto agjaar, hem o murša hem o džuvlja ka dobinen večno životo ki Phuv (Otk. 7:9, 10, 13-15). Osven adava, hem o murša hem o džuvlja isi len zadača te propovedinen o šukar haberi hem te sikaven e manušen (Mat. 28:19, 20). Na primer, ko lil Dela kerela pe lafi baši jekh phen, koja so vikinela pe sine Priskila, oj hem lakoro rom o Akila objasningje o čačipe pošukar e Apoloske — jekh manuš kova so sine šukar školujmo (Dela 18:24-26).

5. Sar o stihija taro Luka 10:38, 39, 42 sikavena kaj o Isus poštujnela sine e džuvlen?

⁵ O Isus poštujnela sine e džuvlen. Ov na sine sar o fariseija, kola so mislinena sine kaj o džuvlja nane doborom važna sar o murša. Ola na kerena sine e džuvlencar lafi ko thana kote so sine but manuša hem nikogaš na bi kerena sine lencar lafi bašo Spisija. Sprotivno lendar o Isus kerela sine lafi bašo važna čačipa hem džuvlencar hem muršencar. * (Čitin Luka 10:38, 39, 42.) Isto agjaar, ov dozvolingja e džuvlenge te patujnen lea džikote propovedinela sine (Luka 8:1-3). Hem, o Isus dengja čest e džuvlenge te vakeren e apostolenge kaj ov voskresningja (Jovan 20:16-18).

6. Sar o apostol Pavle sikavgja kaj poštujnela e džuvlen?

⁶ O apostol Pavle posebno naglasingja e Timoteeske te poštujnel e džuvlen. O Pavle vakergja leske te ponašinel pe e „pophure džuvlencar sar daja“ hem te dikhel e „poterne džuvlen sar phenja“ (1. Tim. 5:1, 2). O Pavle but pomožingja e Timoteeske te ovel zrelo hristijani, ama ov priznajngja kaj e Timoteeskiri daj hem i baba sine o prva so sikavgje e Timotee bašo „sveta spisija“ (2. Tim. 1:5; 3:14, 15). Keda pišingja o pismo dži ko Rimjanja, o Pavle pozdravingja nesave phenjen agjaar so spomningja lengoro anav. O Pavle na samo so sine svesno bašo adava so kerena sine akala phenja, ov isto agjaar vakerela sine kobor ceninela adava so kerena ki služba (Rim. 16:1-4, 6, 12; Fil. 4:3).

7. Bašo kola pučiba ka kera lafi?

⁷ O prethodna pasusija sikavena kaj i Biblija na vakerela kaj o phenja vredinena pohari taro phralja. Amare mangle hem darežliva phenja but pomožinena ko sobranie hem o starešine ceninena adava so ola trudinena pe ko sobranie te ovel mir hem jekhipe. Ama, valjani amenge odgovor ko nesave pučiba. Na primer: Soske o Jehova rodela e phenjendar te učharen pumaro šero ko nesave prilike? Dali adava so samo o phralja tane imenujme sar starešine hem sluga-pomošnikija, značinela kaj sekova phral tano poglavari sekole phenjake ko sobranie?

8. Sprema Efešanite 5:23, dali sekova phral tano poglavari sekole phenjake? Objasnin.

⁸ O odgovor tano na! Jekh phral nane poglavari sa e phenjenge ko sobranie;  poglavari tano o Hristos. (Čitin Efešanite 5:23.) Ki familija o rom tano poglavari ple romnjake. O krstimo čhavo nane poglavari ple dajake (Ef. 6:1, 2). A ko sobranie e starešinen isi len ograničimo avtoriteti upro phralja hem o phenja (1. Sol. 5:12; Evr. 13:17). Jekh džuvli so nane ko brako hem na živinela ple roditelencar oj ponadari da ka poštujnel ple roditelen hem e starešinen. Sepak, sar o murša ko sobranie la da isi la samo jekh poglavari — o Isus.

9. Soske o phenja ponekogaš valjani te učharen pumaro šero?

⁹ O Jehova mangela o sobranie te ovel organizirimo, adaleske ov čhivgja e Isuse te ovel poglavari e muršeske. Hem o Jehova čhivgja e muršen te predvodinen ko sobranie, ov na dengja e džuvlenge o isto avtoriteti (1. Tim. 2:12). Ako ko nesave okolnostija jekh phen mora te kerel adava so normalno jekh phral kerela le, tegani o Jehova rodela latar te učharel plo šero * (1. Kor. 11:4-7). Adalea o Jehova na mangela te ponižinel e phenjen, nego rodela lendar te sikaven kaj poštujnena o poglavarstvo so postavingja le ov. Akana te odgovorina ko pučibe: Savo avtoriteti isi e familijarno poglavaren hem e starešinen?

10. Soske šaj jekh starešina te mangel te čhivel pravilija ko sobranie?

¹⁰ O starešine mangena e Hristose hem ola mangena e „bakhren“ so o Jehova hem o Isus dengje len te grižinen pe lenge (Jovan 21:15-17). Adaleske so jekh starešina grižinela pe bašo sobranie ov šaj te mislinel kaj tano sar dad adalenge ko sobranie.  Ov šaj mislinela kaj, ako jekh familijarno poglavari šaj te čhivel pravilija ple familijake te šaj te zaštitinel la, tegani jekh starešina da šaj te čhivel pravilija te šaj te zaštitinel e Devleskere bakhren. Hem nesave objavitelija šaj, bizo te oven svesna, te pottikninen e starešinen ko adava, agjaar so rodena lendar te anen odluke namesto lende. Ama, dali o starešine ko sobranie hem o familijarna poglavarija isi len isto avtoriteti?

11. Save sličnostija isi maškar i uloga e familijarna poglavarengiri hem e starešinengiri?

¹¹ O apostol Pavle vakergja kaj o avtoriteti so isi e familijarno poglavaren, ki nesavi smisla tano slično sar o avtoriteti so isi e starešinen ko sobranie (1. Tim. 3:4, 5). Na primer, o Jehova mangela i romni hem o čhave te oven poslušna e familijarno poglavareske (Kol. 3:20). Isto agjaar, mangela adala soj ko sobranie te oven poslušna e starešinenge. O Jehova adžikerela taro poglavarija ki familija hem taro starešine te sikaven okolen kaske so grižinena pe te mangen e Jehova. Isto agjaar, valjani te grižinen pe bašo lengere emocionalna potrebe hem isto sar o poglavarija ki familija, o starešine pomožinena okolenge ko sobranie kaste so isi problemija (Jak.  2:15-17). Osven adava, o Jehova očekujnela taro starešine hem taro familijarna poglavarija te pomožinen e javerenge te ikeren pe ko leskere merilija hem predupredinela len ma te „džan preku adava soj tano pišimo“ ki Biblija (1. Kor. 4:6).

12-13. Sprema Rimjanite 7:2, save razlike isi maškar o familijarna poglavarija hem o starešine?

¹² Ama, isto agjaar isi bare razlike maškar i uloga jekhe starešinaskiri hem jekhe familijarno poglavareskiri. Na primer, o Jehova čhivgja e starešinen te oven sar sudie ko sobranie hem dengja len i odgovornost te ciden taro sobranie okolen so na kainena pe (1. Kor. 5:11-13).

¹³ Tari javer strana, o Jehova dengja nesavo avtoriteti e familijarna poglavarenge so na dengja e starešinenge. Na primer, ov dengja avtoriteti e poglavarenge te čhiven pravilija ple familijake hem te grižinen pe te ikeren adala pravilija. (Čitin Rimjanite 7:2.) Jekhe poglavare isi le pravo te odlučinel ko kova vreme leskere čhave valjani te iranen pe khere. Isto agjaar, isi le avtoriteti te kazninel ple čhaven ako na ikerena pe ko adava pravilo (Ef. 6:1). Džangjola pe, jekh ljubezno poglavari prvo ka kerel lafi ple romnjaja angleder te anel pravilija ki familija, adaleske so ola o duj tane „jekh telo“ * (Mat. 19:6).

14. a) Sprema Marko 10:45, soske tano soodvetno adava so o Jehova čhivgja e Isuse sar poglavari ko sobranie? b) Savi odgovornost isi e Vodečko telo? (Dikh i ramka „ Savi odgovornost isi e Vodečko telo“.)

¹⁴ Preku i otkupnina o Jehova platingja  bašo životo sekole jekheskoro ko sobranie. (Čitin Marko 10:45; Dela 20:28; 1. Kor. 15:21, 22.) Adaleske tano soodvetno so čhivgja e Isuse, kova so dengja plo životo amenge, te ovel poglavari ko sobranie. Sar amaro poglavari, e Isuse isi le avtoriteti te čhivel pravilija so valjani te kerel sekova poedinco, sekoja familija hem celo sobranie. Hem le isi le pravo te isprajnel okolen so na ikerena pe ko adala pravilija (Gal. 6:2). Ama, o Isus na dela samo pravilija. Ov grižinela pe sekole jekheske hem mangela le (Ef. 5:29).

15-16. So sikljovea taro adava so vakergja i phen Marli hem o phral Bendžamin?

¹⁵ O phenja sikavena kaj poštujnena e Hristose agjaar so džana palo vodstvo so dena le o murša kola soj postavime te grižinen pe baši lende. But phenja složinena pe e phenjaja Marli, koja so živinela ko SAD. Oj vakerela: „But ceninava mlo than sar romni hem phen ko sobranie. Mora ponadari da but te trudinav man te poštujnav o avtoriteti so dengja o Jehova me romeske hem e starešinenge. Ama, mo rom hem o phralja taro sobranie kergje te ovel mange polokho, soske sikavgje kaj poštujnena man hem ceninena adava so kerava“.

¹⁶ O phralja sikavena kaj haljovena o poglavarstvo adalea so poštujnena e phenjen. O phral Bendžamin so živinela ki Anglija vakerela: „Sikliljum but taro e phenjengere komentarija ko sostanok hem taro lengere predlogija sar te proučinav hem sar pošukar te propovedinav hem te sikavav. But vredinela adava so kerena ola“.

17. Soske valjani te poštujna o načelo bašo poglavarstvo?

¹⁷ Ako sarine ko sobranie — murša, džuvlja, familijarna poglavarija hem starešine haljovena hem poštujnena o načelo bašo poglavarstvo, tegani ko sobranie ka ovel mir. A soj najvažno, ka falina amare nebesno dade, e Jehova (Ps. 150:6).