1. Save problemija šaj isi e Jehovaskere slugen?

DALI borinea tut nesave problemea? Šaj nekoj ko sobranie povredingja tut (Jak. 3:2). Ili, tle kolege ili součenikija šaj asana tuke so služinea e Jehovaske (1. Pet. 4:3, 4). Ili palem, nekoj tari tli familija mangela te čhinavel tut te dža ko sostanokija ili te kere lafi e javerencar baši tli vera (Mat. 10:35, 36). Ako o problemi tano but pharo, šaj mislinea kaj pošukar tano te čhinave te služine e Jehovaske. Ama, šaj te ove sigurno kaj bizi razlika savo problemi isi tut, o Jehova ka del tut mudrost te ane šukar odluke hem sila te istrajne ki tli situacija.

2. Sprema Rimjanite 15:4, sar šaj te pomožinel amenge o čitibe i Biblija?

² O Jehova manglja ki Biblija te oven pišime primerija so sikavena sar o nesovršena manuša iklile ko krajo e phare problemencar. Soske kergja adava? Te šaj amen te sikljova lendar. Adaleske o Jehova pottikningja e Pavle te pišinel o lafija so arakhljona ko Rimjanite 15:4. (Čitin.) Keda čitinaja akala izveštaija ola ohrabrinena amen hem dena amen nadež. Ama, nane dovolno samo te čitina i Biblija. Amen mora te dozvolina i Biblija te oblikujnel amare misle hem amaro vilo. Na primer, so šaj te kera keda valjani amenge sovet bašo jekh problemi so isi amen? Šaj te koristina i sledno metoda ki koja tane vklučime akala štar bukja: 1) molin tut, 2) zamislin tuke o nastanija, 3) hor razmislin hem 4) primenin adava so sikljovea. Ka dikha soj tano vklučimo ko akala štar bukja. * Palo adava ka koristina akaja metoda proučibaske te šaj te sikljova taro bukja so slučingje pe e careske e Davideske hem e apostol Pavleske.

3. So valjani te kere angleder te počmine te čitine i Biblija, hem soske?

 ³ 1) Molin tut. Angleder te počmine te čitine i Biblija, molin tut e Jehovaske te pomožinel tuke te dikhe savi korist šaj te ovel tut taro adava so čitinea. Na primer, ako rodea sovet sar šaj te rešine nesavo problemi, molin e Jehova te pomožinel tuke te arakhe načelija ko leskoro Lafi so ka vodinen tut (Fil. 4:6, 7; Jak. 1:5).

4. Sar šaj te ovel tut pobari korist keda čitinea jekh biblisko izveštaj?

⁴ 2) Zamislin tuke o nastanija. O Jehova dengja amen sposobnost te zamislina amenge o bukja. Adaleske keda čitinea jekh Biblisko izveštaj, zamislin tuke so slučinela pe hem kaj tu sian adaja ličnost kolake so čitinea. Trudin tut te dikhe o bukja so ov ili oj dikhlja len hem te osetine adava so osetinena sine ola. Ako kerea agjaar, ka ovel tut pobari korist taro biblisko izveštaj.

5. Bašo so valjani hor te razmisline hem sar šaj te kere adava?

⁵ 3) Hor razmislin. But tano važno vnimatelno te razmisline bašo adava so čitinea, hem sar šaj adala informacie te primenine len ko tlo životo. Adava ka pomožinel tuke te povrzine o misle hem pošukar te haljove adava so čitinea. Te čitine i Biblija bizo te razmisline tano sar te dikhe o delija tari jekh složuvalka ko astali bizo te spojne len. Keda razmislinea, sar te phene spojnea o delija tari složuvalka te šaj te dobine celo slika. Te šaj pošukar te razmisline, šaj te puče tut akala pučiba: „So kergja o glavno liko ko akava izveštaj te šaj te rešinel plo problemi? Sar pomožingja leske o Jehova? Sar šaj o pouke so sikliljum len taro akava izveštaj te pomožinen mange te izdržinav keda isi man problemija?“

6. Soske mora te primenina adava so sikljovaja?

⁶ 4) Primenin adava so sikljovea. O Isus vakergja kaj ako na primeninaja adava so sikljovaja, tegani ka ova sar jekh manuš kova so gradinela plo kher ki pošik. Ov kerela but buti, ama džabe trudinela pe, soske keda ka avel baro bršim hem poplava, leskoro kher ka ovel rušimo (Mat. 7:24-27). Slično agjaar, ako molinaja amen, ako zamislinaja amenge o nastanija hem ako hor razmislinaja, ama na primeninaja adava so sikljovaja, tegani džabe ka trudina amen. Keda isi amen problemija ili siem progonime amari vera nane te ovel doborom zorali. Ama keda proučinaja hem primeninaja adava so sikljovaja šaj te ana pošukar odluke, te ovel amen poviše mir hem te razvina pozorali vera (Isa. 48:17, 18). Te dikha so šaj te sikljova taro adava so slučingja pe e Davideske agjaar so ka koristina akala štar bukja.

7. Kova biblisko izveštaj ka razgledina akana?

⁷ Dali nesavo amal ili nekoj tari tli familija povredingja tut? Ako tano agjaar, nešto so ka pomožinel tuke tano te proučine bašo adava so kergja o David keda leskoro čhavo o Avesalom povredingja le hem manglja te ovel cari (2. Sam. 15:5-14, 31; 18:6-14).

8. So šaj te kere te šaj o Jehova te pomožinel tuke?

⁸ 1) Molin tut. Angleder te čitine o izveštaj, vaker e Jehovaske sar osetinea tut adaleske so nekoj ponašingja pe tuja lošno (Ps. 6:6-9). Vaker e Jehovaske točno sar osetinea tut. Palo adava, molin e Jehova te pomožinel tuke te arakhe načelija te šaj te džane so te kere.

9. So slučingja pe maškar o David hem o Avesalom?

⁹ 2) Zamislin tuke o nastanija. Razmislin bašo nastanija taro akava izveštaj hem zamislin tuke sar adava vlijajngja upro David. E Davideskoro čhavo, o Avesalom, beršencar trudingja pe o manuša te mangen le  (2. Sam. 15:7). O Avesalom bičhalgja špionja ko celo Izrael te šaj te spreminen e manušen te prifatinen le sar lengoro cari. Ov čak ubedingja e Ahitofele, jekh taro e Davideskere paše amala hem sovetnikija, te buninel pe zaedno lea protiv o David. O Avesalom proglasingja pe sar cari hem tegani manglja te astarel e Davide hem te mudarel le, kova so verojatno ko adava periodi sine but nasvalo (Ps. 41:1-9). O David doznajngja so mangela o Avesalom te kerel hem adaleske našlja taro Erusalim. Ko krajo e Avesalomeskiri vojska boringja pe protiv e Davideskiri vojska. Adala so buningje pe protiv o David gubingje ki vojna hem e Davideskoro čhavo, o Avesalom, sine mudardo.

10. Sar šaj sine o David te reagirinel?

¹⁰ Akana, zamislin tuke sar osetingja pe o David keda sa akava slučingja pe leske. Ov mangela sine e Avesalome hem sine le doverba ko Ahitofel. Ama solduj džene so sine lea paše, izneveringje le. Ola but povredingje le hem čak mangle te mudaren le. O David šaj sine te našavel pli doverba ko ple javera amala mislindor kaj ola da pridružingje pe e Avesalomeske. Ov šaj sine te mislinel samo peske, hem te probinel korkori te našel tari phuv. Ili, šaj sine te otkažinel pe hem te ovel but razočarimo. Sepak, o David na kergja nijekh taro akala bukja. Namesto adava, ov nakhavgja akava pharo ispit. Soske šaj sine te kerel adava?

11. So kergja o David ki akaja phari situacija?

¹¹ 3) Hor razmislin. Kola načelija šaj te sikljove taro akava izveštaj? Odgovorin ko pučibe: „So kergja o David te šaj te rešinel o problemi?“ O David ačhilo smirimo hem na angja sigate odluke so na sine mudra. Ov isto agjaar, na dozvolingja i dar doborom te vlijajnel upri leste, so ka našti sine te odlučinel so te kerel. Namesto adava, ov molingja pe e Jehovaske te pomožinel leske. Isto agjaar, ov rodingja pomoš taro ple amala, hem sigate kergja adava so odlučingja te kerel. Iako sine but povredimo, o David na čhinavgja te ovel le doverba ko javera hem na sine pherdo omraza. Le sine le ponadari da doverba ko Jehova hem ko ple amala.

12. Sar o Jehova pomožingja e Davideske?

¹² Sar pomožingja o Jehova e Davideske? Ako istražinea, ka dikhe kaj o Jehova dengja e Davideske i potrebno sila te šaj te istrajnel ko akava problemi (Ps. 3:1-8; natpis). O Jehova blagoslovingja e Davideskere odluke. Osven adava, o Devel poddržingja e Davideskere verna amalen keda ola boringje pe te šaj te zaštitinen pumare care.

13. Sar šaj te dža palo e Davideskoro primer ako nekoj seriozno povredinela tut? (Matej 18:15-17)

¹³ 4) Primenin adava so sikljovea. Puč tut: „Sar šaj me da te džav palo e Davideskoro primer?“ Valjani te kere nešto odma te šaj te rešine o problemi. Na primer, šaj te primenine e Isuseskoro sovet soj tano pišimo ko Matej 18 poglavje. (Čitin Matej 18:15-17.) Ama, na valjani te ane sigate odluke keda sian holjamo. Valjani te moline e Jehova te pomožinel tuke te ove smirimo hem te del tut mudrost te džane sar te postapine ki adaja situacija. Ma čhinav te ovel tut doverba ko tle amala. Namesto adava, ov spremno te prifatine lengiri pomoš (Izr. 17:17). A soj najvažno, šun o sovet so dela le tuke o Jehova ko plo Lafi (Izr. 3:5, 6).

14. Ko kola situacie šaj te ohrabrinen tut o stihija taro 2. Timotej 1:12-16; 4:6-11, 17-22?

¹⁴ Dali tli familija protivinela pe tuke adaleske so služinea e Jehovaske? Ili, dali živinea ki phuv kote o aktivnostija e Jehovaskere svedokongere tane ograničime ili čak zabranime? Ako tano agjaar, šaj te  ohrabrinen tut o stihija taro 2. Timotej 1:12-16 hem 4:6-11, 17-22. * O Pavle pišingja akala stihija džikote sine ko zatvor.

15. Bašo so šaj te moline e Jehova?

¹⁵ 1) Molin tut. Angleder te čitine akala stihija vaker e Jehovaske bašo tlo problemi hem sar osetinea tut. Ov konkretno. Palo adava molin tut e Jehovaske te pomožinel tuke te arakhe načelija ko izveštaija bašo e Pavleskere nevolje. Adala načelija ka pomožinen tuke te džane so te kere tu da keda ka arakhljove ki asavki situacija.

16. So slučingja pe e Pavleske?

¹⁶ 2) Zamislin tuke o nastanija. Zamislin tut ki e Pavleskiri situacija. Ov sine phanlo ko sindžirija ko zatvor ko Rim. Ov sine poangle da ko zatvor, ama akava puti sine sigurno kaj ka mudaren le. Nesave so sine lea mukhle le, hem ov sine fizički umorno (2. Tim. 1:15).

17. Sar šaj sine o Pavle te reagirinel?

¹⁷ O Pavle šaj sine te koncentririnel pe ko vreme so sine poangle, hem te razmislinel kaj, te na ovel sine doborom revno ki služba šaj nane sine te ovel phanlo ko zatvor. Šaj sine te ovel holjamo ple sorabotnikonge tari Azija so mukhle le. Hem šaj sine te čhinavel te ovel le doverba ko ple javera amala. Ama, o Pavle na kergja adava. Soske e Pavle ponadari da šaj sine te ovel le doverba hem nadež?

18. So kergja o Pavle keda arakhlilo ki phari situacija?

¹⁸ 3) Hor razmislin. Odgovorin ko pučibe: „So kergja o Pavle keda arakhlilo ki phari situacijaja?“ Čak keda o Pavle džanela sine kaj panda hari ka merel, ov na bistergja kaj najvažno taro sa tano te anel pe falba e Jehovaske. Ov ponadari da razmislinela sine sar šaj te ohrabrinel e javeren. Sine le doverba ko Jehova agjaar so redovno molinela pe sine (2. Tim. 1:3). O Pavle na koncentriringja pe ko adala phralja so mukhle le. Namesto adava, ov vakergja kaj sine but blagodarno so leskere amala ljubezno poddržingje le hem pomožingje leske. Osven adava, o Pavle ponadari da proučinela sine e Devleskoro Lafi (2. Tim. 3:16, 17; 4:13). A soj najvažno, le sine le celosno doverba kaj o Jehova hem o Isus mangena le sine. Ola na mukhle le, hem ka nagradinen le baši leskiri verno služba.

19. Sar o Jehova pomožingja e Pavleske?

¹⁹ O Jehova vakergja e Pavleske kaj ka trpinel progonstvo adaleske soj tano hristijani (Dela 21:11-13). Sar o Jehova pomožingja e Pavleske? Ov odgovoringja ko e Pavleskere molitve hem dela le sine sila (2. Tim. 4:17). O Jehova uveringja e Pavle kaj ka dobinel i nagrada baši koja so but trudingja pe. Isto agjaar, ov pottikningja e Pavleskere verno amalen te pomožinen leske ko praktično način.

20. Sprema Rimjanite 8:38, 39, soske šaj sine o Pavle te izdržinel keda sine le nevolje? Sar šaj te dža palo e Pavleskoro primer?

²⁰ 4) Primenin adava so sikljovea. Puč tut: „Sar šaj me da te džav palo e Pavleskoro primer?“ Sar o Pavle, amen da valjani te očekujna kaj ka ova progonime adaleske so služinaja e Jehovaske (Mar. 10:29, 30). Te šaj te ačhova verna e Jehovaske keda isi amen problemija, amen valjani ponadari da te molina amen leske hem redovno te proučina leskoro Lafi. Isto agjaar, mora sekogaš te ovel amen ki godi kaj i najvažno buti tani te ana falba e Jehovaske. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova nikogaš nane te mukhel amen hem kaj ništo našti te odvojnel amen taro leskoro mangipe. (Čitin Rimjanite 8:38, 39; Evr. 13:5, 6.)

21. So pomožingja e Ajake hem e Hektoreske te ikljoven ko krajo nesave predizvikoncar?

²¹ O bibliska primerija šaj te pomožinen amenge te dobina sila te izdržina ki bilo koja situacija. Na primer, i Aja, jekh pionerka taro Japonija, vakerela kaj o izveštaj bašo Jona pomožingja lake te na daral više keda svedočinela ko prometna thana. O Hektor, jekh terno phral tari Indonezija kaskere roditelija na služinena e Jehovaske, vakerela kaj o primer tari Rut motiviringja le te mangel te sikljol bašo Jehova hem te služinel leske.

22. Sar šaj te ovel tut najbari korist taro bibliska drame ili tari rubrika „Te ovel tumen sar lengiri vera“?

²² Kote šaj te arakhe bibliska primerija kola so šaj te den tut sila? Amare videoklipija, audio drame hem i rubrika „Te ovel tumen sar lengiri vera“ pomožinena o bibliska nastanija te oven amenge porealna. * Angleder te dikhe, te šune ili te čitine akala šukar istražime izveštaija, molin e Jehova te pomožinel tuke te arakhe važna pouke so šaj te primenine len. Zamislin tuke kaj tu sian ko than taro glavno liko, razmislin so kergje akala verna sluge e Jehovaskere hem sar ov pomožingja lenge te nakhaven o problemija. Tegani, primenin o pouke ki tli situacija. Isto agjaar, ov blagodarno e Jehovaske so sekogaš pomožinela tuke, hem sikav kaj ceninea adaja pomoš agjaar so ka rode prilike te ohrabrine hem te poddržine e javeren.

23. Sprema Isaija 41:10, 13, so vetinela o Jehova kaj ka kerel amenge?

²³ O životo ko akava sveto kote so vladinela o Satana šaj te ovel but pharo hem ponekogaš na džanaja so te kera (2. Tim. 3:1). Ama, na valjani te ova zagrižime ili te dara. O Jehova džanela taro so nakhaja, keda valjani amenge pomoš ov vetinela kaj ka ikerel amen ple silno desno vastea. (Čitin Isaija 41:10, 13.) Sigurna siem kaj o Jehova ka pomožinel amenge hem kaj i Biblija ka del amen sila te izdržina ko bilo savo problemi.