1-2. Ke papišo efe yeo e re thušago go kwešiša Petro wa Pele 2:21?

INAGANE o sepela le sehlopha sa batho leganateng le kotsi leo le tletšego santa, gomme le etilwe pele ke motho yo a tsebago leganata leo gabotse. Ge motho yoo a le etilego pele a sepela, o šia mehlala ya gagwe godimo ga santa. Ke moka wena o lemoga gore ga o sa kgona go bona motho yoo. Eupša seo ga se go tšhoše ka gobane wena le bao o sepelago le bona le šala morago mehlala ya motho yoo kamoo le ka kgonago!

² Lehono re ka re Bakriste ba nnete ba sepela leganateng le kotsi, e lego lefase le le lebe. Re leboga gore Jehofa o re file Moetapele yo mokaonekaone yoo re ka latelago dikgato tša gagwe kgauswi, e lego Morwa wa gagwe Jesu Kriste. (1 Pet. 2:21) Go ya ka puku e nngwe ya go ithuta Beibele, mo temaneng ye Petro o swantšhitše Jesu le mohlahli. Go swana le ge motho yo a etago ba bangwe pele a šia mehlala ya gagwe, Jesu le yena o šiile mehlala ya gagwe gore re e latele. Gona bjale a re boledišaneng ka dipotšišo tše tše tharo tša mabapi le go latela dikgato tša Jesu. Go latela dikgato tša Jesu go ra go re’ng? Ke ka baka la’ng re swanetše go di latela? Gona re ka di latela bjang?

3. Go latela dikgato tša motho yo mongwe go ra go re’ng?

³ Go latela dikgato tša motho yo mongwe go ra go re’ng? Ka dinako tše dingwe ge Beibele e bolela ka ‘go sepela’ le ‘dinao,’ e šupa go seo motho a se dirago bophelong. (Gen. 6:9; Die. 4:26) Tsela yeo motho a phelago ka yona e ka swantšhwa le mehlala yeo a e šiago ge a sepela. Ka gona, go latela dikgato tša motho yo mongwe go ra go latela mohlala wa gagwe le go o ekiša.

4. Go latela dikgato tša Jesu go ra go re’ng?

⁴ Go latela dikgato tša Jesu go ra go re’ng? Go ra gore re swanetše  go ekiša mohlala wa gagwe. Lengwalong la sehlogo se, moapostola Petro o bolela ka mohlala o mobotse woo Jesu a re beetšego wona wa go kgotlelela ge a be a tlaišega. Eupša go na le dilo tše dingwe tše dintši tšeo Jesu a di dirilego tšeo re ka di ekišago. (1 Pet. 2:18-25) Bophelo ka moka bja Jesu, e lego dilo ka moka tšeo a ilego a di dira le go di bolela, ke mohlala wo re ka o ekišago.

5. Na batho bao ba nago le sebe ba ka kgona go latela mohlala wa Jesu yo a se nago sebe? Hlalosa.

⁵ Ka ge re belegwe re na le sebe, na re ka kgona go ekiša mohlala wa Jesu? Ee, re ka kgona. Petro ga se a ka a re re latele mohlala wa Jesu ka tsela e phethagetšego, eupša o ile a re re “latele dikgato [tša Jesu] kgauswi.” Ge re latela dikgato tša Jesu kgauswi, e bile re dira sohle seo re ka se kgonago le ge re le batho ba sebe, re tla be re theetša mantšu a moapostola Johane ao a rego: “[Re] tšwele pele [re] sepela go swana le kamoo yoo a sepetšego ka gona.”—1 Joh. 2:6.

6-7. Ke ka baka la’ng re ka re go latela dikgato tša Jesu go tla dira gore segwera sa rena le Jehofa se tie?

⁶ Go latela dikgato tša Jesu go tla dira gore re be bagwera ba bagolo ba Jehofa. Ke ka baka la’ng re re’alo? Sa mathomo, Jesu o re beetše mohlala o mobotse kudu wa go phela ka tsela yeo e kgahlišago Modimo. (Joh. 8:29) Ge re latela dikgato tša Jesu, re tla thabiša Jehofa. E bile re ka kgodišega gore Tatago rena wa legodimong o tla batamela bohle bao ba dirago seo ba ka se kgonago gore e be bagwera ba gagwe.—Jak. 4:8.

⁷ Sa bobedi, Jesu o ile a ekiša Tatagwe dilong ka moka. Ke ka baka leo Jesu a ilego a re: “Yo a bonego nna o bone le Tate.” (Joh. 14:9) Ge re ekiša dika tša Jesu le tsela yeo a bego a swara ba bangwe ka yona, re ekiša le Jehofa. Ka mohlala, o ile a kwela bohloko molephera, a šokela mosadi yo a bego a swere ke bolwetši bjo bošoro e bile a kwela bohloko bao ba  hlokofaletšwego. (Mar. 1:40, 41; 5:25-34; Joh. 11:33-35) Le gona, ge re dula re ekiša Jehofa, segwera sa rena le yena se tla tia le go feta.

8. Ke ka baka la’ng go latela dikgato tša Jesu go tla re thuša gore re ‘fenye’ lefase?

⁸ Go latela dikgato tša Jesu go tla re thuša gore re se ke ra šitišwa ke lefase le le lebe. Bošegong bja pele ga ge a ka bolawa, Jesu o ile a re: “Ke fentše lefase.” (Joh. 16:33) O be a e ra gore ga se a ka a dumelela tsela yeo batho ba naganago ka yona le yeo ba dirago dilo ka yona e mo šitiša go hlankela Jehofa. Jesu ga se a ka a dumelela selo se mo šitiša go dira seo a bego a se tletše mo lefaseng, e lego go godiša leina la Jehofa. Na rena go na le dilo tšeo di ka re šitišago? Ee, go na le dilo tše dintši tšeo di ka re šitišago. Eupša ge re ka ekiša Jesu gomme ra dula re dira thato ya Modimo, le rena re tla ‘fenya’ lefase goba re tla kgona go dula re botega.—1 Joh. 5:5.

9. Re swanetše go dira’ng gore re dule re le tseleng e išago bophelong bjo bo sa felego?

⁹ Go latela dikgato tša Jesu go dira gore re tle re hwetše bophelo bjo bo sa felego. Ge lesogana le lengwe la mohumi le be le botšiša gore le swanetše go dira eng gore le tle le hwetše bophelo bjo bo sa felego, Jesu o ile a le araba ka gore: ‘Etla o be molatedi wa ka.’ (Mat. 19:16-21) Go be go na le Bajuda ba bangwe bao ba bego ba sa dumele gore Jesu ke Kriste. Jesu o ile a re go bona: “Dinku tša ka . . . di a ntatela. Le gona ke di nea bophelo bjo bo sa felego.” (Joh. 10:24-29) E bile o ile a botša Nikodemo yoo e bego e le yo mongwe wa lekgotla la Sanhedrine yo a bego a nyaka go tseba ka mo go oketšegilego ka dilo tšeo Jesu a di rutago gore ‘yo a dumelago go nna’ o tla ba “le bophelo bjo bo sa felego.” (Joh. 3:16) Re bontšha gore re dumela go Jesu ka go diriša dilo tšeo a ilego a di ruta le go ekiša tšeo a ilego a di dira. Ge re dira seo, re tla dula re sepela tseleng e išago bophelong bjo bo sa felego.—Mat. 7:14.

10. Re swanetše go dira’ng gore re tsebe Jesu gabotse? (Johane 17:3)

¹⁰ Pele re ka latela dikgato tša Jesu kgauswi, re swanetše go mo tseba gabotse. (Bala Johane 17:3.) E le gore re mo tsebe gabotse, re swanetše go tšwela pele re ithuta ka yena, re ithute ka dika tša gagwe le tsela yeo a bego a nagana ka yona le go phela ka yona. Go sa šetšwe gore re na le nako e kaakang re hlankela Jehofa, re swanetše go tšwela pele re ithuta gore re tsebe Jehofa le Morwa wa gagwe.

11. Diebangedi tše nne di bolela ka eng?

¹¹ Ka ge Jehofa a re rata, o dirile gore go ngwalwe Diebangedi tše nne go re thuša go tseba Morwa wa gagwe gabotse. Diebangedi tše di re botša ka bophelo bja Jesu le modiro wo a bego a o dira ge a be a le mo lefaseng wa go ruta batho. Di re botša ka dilo tšeo Jesu a bego a di  bolela, a di dira le kamoo a bego a ikwa ka gona. Diebangedi tše di re thuša go ‘naganišiša’ gabotse ka mohlala wa Jesu. (Baheb. 12:3) Di na le mehlala ya dikgato tša Jesu tšeo a re tlogeletšego tšona. Ge re ithuta Diebangedi tše tše nne, re tlo kgona go tseba Jesu gabotse. Seo se tla re thuša gore re kgone go latela dikgato tša gagwe kgauswi.

12. Re ka dira’ng gore re holwe ke Diebangedi?

¹² E le gore re holege ge re ithuta Diebangedi tše, ga se ra swanela go no kga ka godimo ge re di bala. Re swanetše go ipha nako ya gore re di bale le go naganišiša ka mo go tseneletšego ka seo re se balago. (Josh. 1:8) Ga bjale a re boledišaneng ka dilo tše pedi tšeo di tlago go re thuša go naganišiša le go diriša seo re se balago ka Diebangeding.

13. O ka dira’ng gore o kgone go phediša dipego tšeo o di balago ka bophelo bja Jesu?

¹³ Sa pele, dira gore dipego tšeo o di balago ka Diebangeding di phele. Nagana gore go be go le bjang ge seo o se balago se be se direga. Gore o kgone go dira seo, dira nyakišišo ka dikgatišong tšeo mokgatlo o re neago tšona. Ge o dira nyakišišo, leka go bona seo se ilego sa direga pele goba ka morago ga taba yeo o ithutago ka yona. Nyaka dihlogo tšeo di tlago go go hlalosetša ka batho bao o ithutago ka bona le mafelo. Le gona, nyaka taba ya go swana le yeo o ithutago ka yona ka Ebangeding e nngwe. Ka dinako tše dingwe mongwadi wa Ebangedi e nngwe a ka akaretša taba e bohlokwa yeo mongwadi yo mongwe a sego a ngwala ka yona.

14-15. Re swanetše go dira’ng gore re kgone go diriša seo re ithutago sona ka Diebangeding?

¹⁴ Sa bobedi, diriša seo o ithutago sona ka Diebangeding. (Joh. 13:17) Ka morago ga go bala pego e itšego ka Ebangeding, ipotšiše gore: ‘Na go na le seo ke ithutilego sona seo nka se dirišago bophelong bja ka? Nka diriša bjang seo ke ithutilego sona go thuša motho yo mongwe?’ Nagana ka motho yo o mo tsebago, ke moka ka nako e swanetšego o mmotše seo o ithutilego sona.

¹⁵ A re boneng mohlala wa kamoo re ka dirišago ditšhišinyo tše tše pedi. Re tlo ithuta ka  pego ya mohlologadi wa modiidi yoo Jesu a ilego a mmona ge a be a le tempeleng.

16. Hlalosa seo se diragetšego go Mareka 12:41.

¹⁶ Dira gore pego yeo o e balago e phele. (Bala Mareka 12:41.) Nagana gore go be go le bjang ge se se be se direga. E be e le ka Nisani 11, 33 C.E., go šetše matšatši a sego kae feela gore Jesu a bolawe. Jesu o be a hlwele a ruta batho tempeleng. Eupša baetapele ba bodumedi ba be ba sa dumelelane le yena. E bile ba bangwe ba ile ba botšiša gore o be a tšea kae matla a go dira dilo tšeo a bego a di dira. Ba bangwe ba ile ba mmotšiša dipotšišo tšeo ba bego ba nagana gore a ka se kgone go di araba. (Mar. 11:27-33; 12:13-34) Ga bjale Jesu o be a tsene ka karolong e nngwe ya tempele. Lefelong leo a bego a le go lona o be a kgona go bona bobolokelo bja matlotlo, ka gona go ka direga gore o be a tsene ka Lapeng la Basadi. O be a dutše fase gomme a kgona go bona ge batho ba lahlela meneelo ya bona ka bobolokelong bja matlotlo. O ile a bona bahumi ba bantši ba lahlela ditšhelete tše dintši tša tšhipi ka bobolokelong. Mohlomongwe o be a dutše kgauswi kudu moo a bego a kgona go kwa tšhelete yeo ge e tsena ka bobolokelong.

17. Mohlologadi wa modiidi yoo go bolelwago ka yena go Mareka 12:42 o ile a dira’ng?

¹⁷ Bala Mareka 12:42. Ka moragonyana, Jesu o ile a bona mosadi yo mongwe. E be e le “mohlologadi wa mohloki.” (Luka 21:2) Bophelo bja gagwe bo be bo se bonolo, e bile o be a se na tšhelete ya go reka dilo tšeo a di hlokago. Eupša o ile a ya bobolokelong bjo bongwe bja matlotlo ke moka a lahlela ditšheletiana tše pedi tše nyenyane tšeo mohlomongwe e bile di bego di sa kwagale ge a di lahlela kamoo. Jesu o be a tseba gore mosadi yoo o lahletše eng kamoo bobolokelong. Mosadi yoo o be a lahletše ditšheletiana tše pedi tša tšhipi tša theko e nyenyane tša nakong yeo. Ditšheletiana tšeo di be di sa kgone le go reka le thaga e tee yeo e bego e le nonyana yeo e bego e rekwa ka tšhelete ya tlase kudu ka nako yeo.

18. Go ya ka Mareka 12:43, 44, Jesu o ile a bolela’ng ka moneelo wa mosadi wa mohlologadi?

¹⁸ Bala Mareka 12:43, 44. Jesu o be a kgahlilwe kudu ke seo mohlologadi yo a ilego a se dira. O ile a bitša barutiwa ba gagwe a ba bontšha mohlologadi yoo, ke moka a re go bona: “Mohlologadi yo wa modiidi o lahletše go feta bohle.” Ka morago ga moo a re: “Bohle ba lahletše ba ntšha go tše di ba tlaletšego, eupša yena bohloking bja gagwe, o lahletše sohle seo a bego a na le sona, sohle se a iphedišago ka sona.” Ge mohlologadi yo a botegago a be a ntšha moneelo ka tšhelete ya gagwe ya mafelelo letšatšing leo, o be a tshepile gore Jehofa o tla mo hlokomela.—Ps. 26:3.

19. Re ithuta thuto efe ya bohlokwa mantšung ao Jesu a a boletšego ka mohlologadi wa modiidi?

¹⁹ Diriša pego ye bophelong bja gago. Ipotšiše gore: ‘Ke ithuta’ng mantšung ao Jesu a a boletšego ka mohlologadi wa modiidi?’ Nagana ka mohlologadi yoo. Ga go pelaelo gore o be a nyaka go neela Jehofa moneelo wa go feta woo a o ntšhitšego. Eupša o ile a dira seo a ka se kgonago ka go nea Jehofa sohle seo a nago le sona. Jesu o be a tseba gore moneelo wa mohlologadi yoo o bohlokwa kudu go Jehofa. Re ithuta thuto efe e bohlokwa tabeng ye? Re ithuta gore Jehofa o a thaba ge re mo nea sohle seo re se kgonago, e lego go mo hlankela ka pelo ka moka le ka moya ka moka. (Mat. 22:37; Bakol. 3:23) Le gona Jehofa o a thaba ge a bona re dira sohle seo re ka se kgonago go mo hlankela! Taba ye e akaretša matla le nako yeo re e fetšago re mo hlankela, go swana le ge re eya dibokeng le tšhemong.

20. O ka diriša bjang seo o ithutilego sona ka mohlologadi wa modiidi go thuša ba bangwe? Nea mohlala.

²⁰ O ka diriša bjang seo o ithutilego sona ka  mohlologadi wa modiidi? Leka go nagana ka batho bao ba ka kgothatšegago ge o ba gopotša gore Jehofa o thabela seo ba mo direlago sona. Ka mohlala, na o tseba kgaetšedi yo a tšofetšego, yoo a babjago e bile a se sa na matla, mohlomongwe yo a ikwago a na le molato e bile a se sa na mohola ka ge a se sa kgona go hlankela Jehofa go swana le mathomong? Goba na o ka nagana ka ngwanabo rena yo a swerego ke bolwetši bjo bošoro yoo a nyamišago ke gore ga a sa kgona go ba gona dibokeng tše dingwe le tše dingwe Holong ya Mmušo? O ka thuša batho ba bjalo ka go ba botša ‘mantšu a mabotse’ le ao a agago. (Baef. 4:29) Ba kgothatše ka go ba botša seo o ithutilego sona ka mohlologadi wa modiidi. Mantšu a gago a kgothatšago a ka ba gopotša gore Jehofa o a thaba ge re mo nea sohle seo re se kgonago. (Die. 15:23; 1 Bathes. 5:11) Ge o reta ba bangwe ka gobane ba nea Jehofa sohle seo ba ka se kgonago go sa šetšwe gore ke se senyenyane gakaakang, o tla be o latela dikgato tša Jesu kgauswi.

21. O ikemišeditše go dira’ng?

²¹ Re leboga kudu gore Diebangedi di re ruta dilo tše dintši ka bophelo bja Jesu, e bile di re thuša go mo ekiša ka go latela dikgato tša gagwe kgauswi! Ke ka baka la’ng o sa iphe nako ya go ithuta Diebangedi tše goba la ithuta tšona nakong ya Borapedi bja Lapa? Re swanetše go dula re gopola gore e le gore re holwe ke seo re ithutago sona Diebangeding re swanetše go phediša seo re ithutago sona le go se diriša. Re swanetše go ekiša dilo tšeo Jesu a ilego a di dira e bile re theetše dilo tšeo a ilego a di bolela. Sehlogong se se latelago re tlo bona gore re ka ithuta eng mantšung a mafelelo ao Jesu a ilego a a bolela pele a ka hwa.