1-2. Nyi yí tafɛn lɔ nyiɔ, yí nyi yí taɖo mìʒin ɔ?

CI AMƐ maɖonuvɔn Adamu vawa nuvɔn ɔ, ésɔ agbe mavɔ mɔnukpɔkpɔ lɔ bu; denyi yiɖekɛ tɔ esɔ bu o, ésɔ bu nɔ evi ciwo avaji hɛnnɛ. Sɔsɔke deli nɔ enu ci Adamu wa o. Ðo yiŋtɔ yí ɖui koŋ yí wa nuvɔn lɔ. Vɔ eviɛwo ɖe? Wowo dewa ŋɖe le Adamu nuvɔn lɔ wawa mɛ o. (Rɔm. 5:12, 14) Adamu ɖo aku do enu ci ewa ŋci. Vɔ ŋɖe li Yehowa awa nɔ Adamu jijimɛviwo atɛnŋ anɔ agbe tɛgbɛɛa? Ɛɛ! Ci Adamu wa nuvɔn dejinjin ɔ, Yehowa tɔ lé awɛ ahwlɛn Adamu viɛ miliɔn nɛni gan so nuvɔn koɖo eku mɛ dadasɛ. (Gɔnm. 3:15) Le hwenu ci Yehowa ɖo jiɔ, ádɔ Eviɛ ɖaɖa so jeŋkwimɛ nɔ “a sɔ Yi gbe na do eta nɔ amɛ sugbɔ yí a hwlɛn wo gan.”—Maki 10:45; Ʒan 6:51.

² Nyi yí tafɛn lɔ nyiɔ? Sɔ koɖo Kristotɔwo Grɛki Nuŋwlɛŋwlɛwoɔ, tafɛn lɔ yí nyi efɛn ci Yesu cu keŋ atrɔ axwle enu ci Adamu sɔ bu. (1 Kor. 15:22) Nyi yí taɖo mìʒan tafɛn lɔɔ? Ðo Yehowa se ci yí kudo jɔjɔɛnyinyi nu le yi Se lɔ mɛ biɔ mɔ woasɔ agbe jo do agbe dumɛ. (Hun. 21:23, 24) Adamu sɔ yi gbe maɖonuvɔn lɔ bu. Yesu sɔ yi gbe maɖonuvɔn sa vɔn keŋ awa do Mawu jɔjɔɛnyinyi se cɛ ji. (Rɔm. 5:17) Eyi taɖo evanyi “Eda ci yí li sɔyì mavɔmavɔ” nɔ mɛ ciwo pleŋ yí ɖo xɔse do tafɛn lɔ nu.—Ezai 9:6; Rɔm. 3:23, 24.

3. Sɔ koɖo Ʒan 14:31 koɖo 15:13 ɖe, nyi yí taɖo Yesu lɔn faa yí sɔ yi gbe maɖonuvɔn sa vɔn ɔ?

³ Yesu lɔn faa sɔ yi gbe sa vɔn, ɖo élɔn Dalɔ ci yí le jeŋkwimɛ sugbɔ koɖo mìwo can. (Hlɛn Ʒan 14:31; 15:13.) Lɔnlɔn cɛ yí cucui eɖui gligaan yí nɔ gbeji yi vɔvɔnu yí wa  Dalɔ dro. Ecɛ awɛ mɔ Yehowa tajinu ŋkɔtɔ ci eɖo do agbetɔ xomu lɔ koɖo nyigban lɔ nu avamɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu ci yí taɖo Mawu ɖe mɔ yí Yesu kpe fun sugbɔ gbɔxwe yí ku. Mìagbegbeje Bibla ŋwlɛtɔ ɖeka kpɔwɛ mɛ le kleŋ mɛ yí akpɔ lé tafɛn lɔ jeŋ ni sugbɔ do. Yí le vɔvɔnuɔ, mìakpɔ lé mìawɛ adonɔ akpe do tafɛn lɔ ŋci koɖo lé mìawɛ adasɛ doji mɔ vɔnsa ci Yehowa koɖo Yesu wa nɔ mì jeŋ nɔ mì.

4. Dre lé Yesu ku do.

⁴ Bu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ci Yesu wa le nyigban ji nu. Yesu atɛnŋ ayɔ mawudɔlawo hwakɔn nɔ woava glɔn ta ni dru, gan éɖe mɔ yí Rɔma sɔjawo li yí xui tamɛsɛnsɛntɔ. (Mt. 26:52-54; Ʒan 18:3; 19:1) Woxui koɖo lanŋba yí do abi gotu ni kpɛɖɛkpɛɖɛ. Yi goduɔ, wodro aci kpɛnkpin ɖeka ni yí ehin do kpomɛ ci yí kɔkɔ hun shiin. Yesu sɔ aci lɔ kpe fini woakin le, vɔ dejinjin o wonu nɔ ŋsu ɖeka mɔ yɛ le hɛn aci lɔ ni. (Mt. 27:32) Ci Yesu va ɖo fini woawui leɔ, sɔja lɔwo kan yi lɔwo koɖo yi fɔwo do aci lɔ nu. Yesu kpɛnkpɛnmɛ na mɔ abi lɔwo drɛnkɔ doji le flɛngo lɔwo nu. Yi xlɔwo sekɔ vevi yí nɔlɔ fankɔ avin, vɔ Ʒuifu cɛkpatɔwo kuikɔ. (Luiki 23:32-38; Ʒan 19:25) Yesu se vevi na nɔ gaxoxo sugbɔ. Lé ele do na mɔ yi ji koɖo yi jokuwo degbehwankɔ nywiɖe o, yí gbɔngbɔn hwekɔ di. Yesu nya mɔ yenɔ gbeji eyi taɖo gbɔxwe akuɔ, édo gbe kpɛtɛkpɛtɛ lɔ ɖaɖa nɔ Yehowa. Yi goduɔ, édo ta gu yí ku. (Maki 15:37; Luiki 23:46; Ʒan 10:17, 18; 19:30) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ése vevi jinjinɖe gbɔxwe yí ku ŋkpɛndoamu ku cɛ.

5. To akpo nɔ lé wowu Yesu do ɖe, nyi yí do vevisese ni sɔwuɔ?

⁵ Denyi lé wowu Yesu do yí nyi vevisese gangantɔ ni o. Vɔ ehwɛ ci wodui gbɔxwe yí wui yí ve ni koŋ han. Wokan ŋsu do nu ni mɔ yɛnyi enyɔkpotunutɔ; edasɛ mɔ yɛnyi mɛ ci yí debunɔ Mawu alo donɔ bubu yi ŋkɔ nu o. (Mt. 26:64-66) Ehwɛ cɛ ci wodo Yesu na ese vevi sugbɔ keke yí jikɔ sa mɔ ye Daye le ɖe ŋkpɛn lɔ si nɔ ye. (Mt. 26:38, 39, 42) Nyi yí taɖo Yehowa ɖe mɔ yi Eviɛ lɔnlɔntɔ kpe fun keke yí kuɔ? Na mìakpɔ susu amɛtɔn ci yí taɖo.

6. Nyi yí taɖo woɖo akan Yesu do efuntrenamɛci nuɔ?

⁶ Ŋkɔtɔ, woakan Yesu do aci nu nɔ ana vovo Ʒuifuwo so kpɛnsɛn ɖeka mɛ. (Gal. 3:10, 13) Wosɛn kpɛn nɔ wo, ɖo woɖo gbe mɔ yewoawa do Mawu Se lɔ ji, vɔ wodevawa do ji o. Ci wonyi Adamu viwoɔ, woje nɔ eku, keŋ gbɔxwe kpɛnsɛn cɛ gbele wo ji. (Rɔm. 5:12) Mawu nu le Ese ci ena Izraɛli mɛ mɔ nɔ mɛɖe wa nuvɔn ɖe ci yí je nɔ kuɔ, woɖo awui. Yí hweɖewonuɔ, wokannɔ amɛ lɔ cɔ do aci nu. * (2 Ese. 21:22, 23; 27:26) Ci wokan Yesu do aci nuɔ, éna woatɛnŋ ana vovo jukɔn lɔ so kpɛnsɛn lɔ mɛ. Yí ci wogbi can ɔ, yi vɔnsa lɔ akpedo wo nu.

7. Susu amɛvetɔ ci yí taɖo Mawu ɖe mɔ yí Eviɛ kpe fun ɔ?

⁷ Mìakpɔ susu amɛvetɔ ci yí taɖo Mawu ɖe mɔ yí Eviɛ kpe fun. Énakɔ kpla Yesu daɖɛ nɔ hwenu avanyi mìwo Vɔnsatɔ Gangantɔ. Yesu se tonu nɔ Mawu le tetekpɔ sɛnŋsɛnŋwo mɛ, ci defa di can. Ése vevi sugbɔ keke yí do gbe ɖaɖa yí biɔ kpekpedonu “koɖo axwagangan dodo koɖo  ɖashiwo.” Ci Yesu se vevi sugbɔ ahan ɔ, émɔŋje mìwo ʒanwo mɛ yí átɛnŋ “a kpedo” mì nu nɔ ‘wote mì kpɔ.’ Mìdokɔ akpe sugbɔ nɔ Yehowa ci eɖo Avɔnsatɔ Gangantɔ ŋshishikunamɛtɔ cɛ nɔ mì. Yɛ ci yí atɛnŋ “a mɔŋje mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo mɛ”!—Ebre. 2:17, 18; 4:14-16; 5:7-10.

8. Susu amɛtɔntɔ ci yí taɖo Mawu ɖe mɔ yí Eviɛ kpe fun sugbɔɔ?

⁸ Amɛtɔntɔ, Yehowa ɖe mɔ yí Yesu kpe fun sugbɔ keŋ asɔ ɖo nyɔbiɔse vevi cɛ ŋci: Agbetɔwo atɛnŋ adasɛ mɔ yewole gbeji nɔ Mawu nɔ wole tetekpɔ sɛnŋsɛnŋ mɛ can a? Satana mɔ oo! Énu mɔ ele ɖe yí agbetɔwo jikɔ taɖo yí sɛnkɔ Mawu. Éxɔɛ ji se hɛnnɛ mɔ, shigbe wowo tɔgbi Adamu nɛɔ, wodelɔn Yehowa o. (Job 1:9-11; 2:4, 5) Yehowa kando Eviɛ ji mɔ yɛanɔ gbeji nɔ ye, eyi taɖo eɖe mɔ yí wotikpɔ keke je fini agbetɔ ado ji sɛn. Yesu kpɔtɔ le gbeji yí dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ.

9. Kpɔwɛ ci yí apotru Ʒan ɖo nɔ mìɔ?

⁹ Tafɛn nukplakpla lɔ do ŋsɛn Kristotɔ sugbɔ xɔse. Ci woci yumɛ nɔ wo yí woto tetekpɔ ɖekpokpui mɛ le wowo gbe keŋkeŋ mɛ can ɔ, wokpɔtɔ ɖekɔ kunu. Na mìakpɔ apotru Ʒan kpɔwɛ. Éɖe kunu so nyɔnɔnwi ci yí kudo Kristo koɖo tafɛn lɔ nu le egbejinɔnɔ mɛ na nɔ xwe 60 nu le ji. Ci eɖo exwe 90 koɖo ŋɖeɔ, Rɔma cɛkpakpa lɔ bui mɔ yɛnyi nubaɖawatɔ yí li yi hwashigbemɛ le Patmosi tɔdomɛnyigban ji. Enubaɖa ci ewaɔ? Ðo “[é]xokɔ nuxu so Mawu nu yí ɖekɔ kunu so Yesu nu.” (Enyɔ. 1:9, NWT) Xɔse koɖo ejidodo kpɔwɛ nywi ŋtɔteŋ yí Ʒan ɖo ɖɛ nɔ mì!

10. Lé Ʒan nuŋwlɛŋwlɛwo dasɛ mɔ yɛdonɔ akpe do tafɛn lɔ ŋci doɔ?

¹⁰ Le Bibla wema ciwo Ʒan ŋwlɛ mɛɔ, éxo nuxu so lé elɔn Yesu sugbɔ koɖo lé yi vɔnsa lɔ jeŋ ni do nu. Éxo nuxu so tafɛn lɔ alo nyɔna ciwo yí ato so mɛ nu wu donu 100. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒan ŋwlɛ mɔ: “Nɔ́ amɛ ɖe je agɔ ɔ, mì ɖo ŋkɔxɔnɔamɛtɔ le Eda Mawu gbɔ. Ŋkɔxɔnɔamɛtɔ lɔ yí nyi Yesu Kristo Amɛ Jɔjwɛ lɔ.” (1 Ʒan 2:1, 2) Ʒan nuŋwlɛŋwlɛwo gbetɛ gbe do enu ci yí taɖo “kunuɖeɖe so Yesu nu” le veviɖe ji. (Enyɔ. 19:10, NWT) Eze petii mɔ Ʒan donɔ akpe do tafɛn lɔ ŋci sugbɔ. Lé mìwo can mìatɛnŋ awɛni ahan doɔ?

11. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìaɖu tetekpɔwo jiɔ?

¹¹ Nɔ wote eo kpɔ mɔ eo le wa nuvɔn ɔ, gbe. Nɔ tafɛn lɔ jeŋ nɔ mì nyɔnɔnwitɔɔ, mìdanunɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ: ‘Deʒan mɔ nado gbla sugbɔ agbe nuvɔn nɔ woteŋ kpɔ o. Ŋtɛnŋ wa nuvɔn ɖe, yi godu mabiɔ sɔsɔke.’ Vɔ danɔ ahan anyɔ o. Eyi taɖo nɔ wote mì kpɔ nɔ mìawa enudɔndɔn ɖeɔ, mìanu mɔ: ‘Kpɔ enu gangan ciwo yí Yehowa koɖo Yesu wa nɔŋ ɖa, eyi nyinavawa enu cɛa? Gbeɖe!’ Hwenɔnuɔ, mìatɛnŋ abiɔ Yehowa nɔ ana ŋsɛn mì yí aɖe kuku ni mɔ: ‘Ŋgbelɔn nɔ tetekpɔ lɔ aɖuŋ ji o.’—Mt. 6:13.

12. Lé mìatɛnŋ awa do nukplamu ci yí le 1 Ʒan 3:16-18 mɛ ji doɔ?

¹² Lɔn nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo. Nɔ mìlɔn woɔ, anyi mìdadasɛ mɔ tafɛn lɔ jeŋ nɔ mì. Nyi yí taɖoɔ? Ðo denyi mìwo ɖekɛ Yesu sɔ yi gbe na do ta nɔ o, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔwo can le mɛ. Ci elɔn faa yí ku do ta nɔ woɔ, eze gbajɛɛ  mɔ élɔn wo sugbɔ. (Hlɛn 1 Ʒan 3:16-18.) Mìdanasɛ lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviwo to le mìwanɔ nu do wo nu ji. (Efe. 4:29, 31–5:2) Le kpɔwɛ mɛ, mìkpenɔdo wo nu nɔ wolé dɔ̀ alo nɔ wotokɔ cukaɖa sɛnŋwo mɛ, jɔjɔmɛfɔkuwo can le mɛ. Vɔ nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe wa ŋɖe alo nu nyɔ ɖe ci yí ve mì nu ɖe, nyi mìɖo awaɔ?

13. Nyi yí taɖo mìɖo asɔ nu kenɔ amɛwoɔ?

¹³ Egbɔnnɔnu nɔ eo hweɖewonu mɔ àsɔ nu ke nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖea? (1 Ese. 19:18) Nɔ ahan yɔ nɛɔ, wa do nukplamu cɛ ji: “Mí ŋgbe do dɔmɛzi do míwonɔnɔwo o, vɔ mí sɔ agɔjeje ke míwonɔnɔwo shigbe le Axwetɔ sɔ ke mí ɛnɛ.” (Kol. 3:13) Hweɖekpokpuinu ci mìasɔ nu ke mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖeɔ, mìdadasɛ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ mɔ tafɛn lɔ jeŋ nɔ mì nyɔnɔnwimɛtɔ. Lé mìawɛ akpɔtɔ adanasɛ doji mɔ enunana cɛ ci yí so Mawu gbɔ jeŋ nɔ mìɔ?

14. Emɔ ɖeka ci ji mìatɛnŋ ato adasɛ mɔ tafɛn lɔ jeŋ nɔ mì dojiɔ?

¹⁴ Do akpe nɔ Yehowa do tafɛn lɔ ŋci. Nɔvinyɔnu Joanna ci yí ɖo xwe 83 yí le Inde nu mɔ: “Nɔ ŋdokɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa ŋkeŋkeɔ, ŋdonɔ akpe ni so tafɛn lɔ nu, ɖo ŋkpɔɛ mɔ ele veviɖe.” Nɔ èdokɔ gbe ɖaɖa eo ɖekɛɔ, bu tamɛ kpɔ so afɛn ciwo koŋ èwa le ŋkeke lɔ mɛ nu yí abiɔ Yehowa mɔ yɛ le sɔ ke ye. Vɔ nɔ enyi nuvɔn gangan ɖe yɔɔ, agbeʒan mɔ àbiɔ kpekpedonu so hamɛmɛshinshinwo gbɔ. Woaɖo to eo yí ana nukplamu ciwo mɛ lɔnlɔn le so Mawu Nyɔ lɔ mɛ eo. Woado gbe ɖaɖa koɖo eo yí abiɔ Yehowa mɔ yɛ le to tafɛn lɔ ji asɔ ke eo ‘nɔ nakpɔ edɔ̀ yɔyɔ’ le gbɔngbɔnmɛ.—Ʒaki 5:14-16.

15. Nyi yí taɖo mìɖo aji gamɛ ahlɛnnɔ nu so tafɛn lɔ nu yí abunɔ tamɛ kpɔ so nuɔ?

¹⁵ Bu tamɛ kpɔ so tafɛn lɔ nu. Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Rajamani yí ɖo xwe 73 nu mɔ: “Nɔ ŋhlɛnkɔ nu so Yesu funkpekpewo nuɔ, ɖashi yí kɔnɔ nɔŋ.” Nɔ èbu tamɛ kpɔ so lé Mawu Vi lɔ kpe fun sugbɔ do nuɔ, eo can àtɛnŋ ase vevi. Vɔ nɔ èbunɔ tamɛ kpɔ so vɔnsa ci Yesu wa nu sugbɔsugbɔɔ, lɔnlɔn ci èɖo nɔ yɛ koɖo Dalɔ asɛnkɔŋ doji. Nɔ anyɔ ɖe, dawa toto keŋ akpla nu veviɖe so tafɛn lɔ nu keŋ atɛnŋ bu tamɛ kpɔ so nu ba?

16. Nɔ mìkpla nu mɛbuwo so tafɛn lɔ nu ɖe, lé atɛnŋ akpedo mì nu doɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

 ¹⁶ Kpla nu mɛbuwo so tafɛn lɔ nu. Hweɖekpokpuinu ci mìakpla nu mɛbuwo so tafɛn lɔ nuɔ, agbejenɔŋ nɔ mì doji. Dɔwanu nywiwo li mìazan yí asɔ kpla nu mɛbuwo so enu ci yí taɖo Yesu ku do ta nɔ mì nu. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ azan nukplakpla 4 nɔ wemagbaja ci yí nyi Eŋɛnywi ciwo yí so Mawu gbɔ! Nukplakpla lɔ nyɔta yí nyi “Mi yí nyi Yesu Kristoɔ?” Alo mìatɛnŋ azan eta 5 nɔ wema ci yí nyi Nyi yí Bibla kpla mìɔ? Eta lɔ nyɔta yí nyi “Tafɛn lɔ: Mawu nunana gangantɔ.” Yí xweshiaxweɔ, mìdonɔ akpe do tafɛn lɔ ŋci nɔ mìyi Eŋwiɖoɖo Yesu ku lɔ yí gbesɔ ezolelanmɛ yɔnɔ amɛwo nɔ woava. Mɔnukpɔkpɔ gangan Yehowa na mì mɔ mìwo le kpla nu mɛbuwo so ye Viye nu!

17. Nyi yí taɖo tafɛn lɔ yí nyi enu gangantɔ ci Mawu na agbetɔwoɔ?

¹⁷ Kankandojitɔɔ, susu nywi ɖe li ci yí taɖo mìakpɔtɔ adonɔ akpe do tafɛn lɔ ŋci doji. Tafɛn lɔ yí hun mɔ nɔ mì yí mìatɛnŋ anyi xlɔ vevi koɖo Yehowa ci mìnyi nuvɔnmɛwo can. Tafɛn lɔ ji ke woato yí adahɛn Legba dɔwawawo keŋkeŋ. (1 Ʒan 3:8) Ahanke, to tafɛn lɔ jiɔ, Yehowa tajinu ŋkɔtɔ ci eɖo do nyigban lɔ nu avamɛ. Nyigban lɔ pleŋ atrɔ paradiso. Mɛshiamɛ ci àdo go hwenɔnu alɔn Yehowa yí asinni. Eyi taɖo le vamɛ mɛ mɔ, ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, mìatekpɔ aji emɔ ciwo ji mìato yí adanasɛ mɔ tafɛn lɔ ci yí nyi enu gangantɔ ci Mawu na agbetɔwo jeŋ nɔ mì!