Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 16

Ponadari da cenin i otkupnina

Ponadari da cenin i otkupnina

O manušikano Čhavo alo te del plo životo sar otkupnina bute dženenge (MAR. 10:45)

GILI 18 Blagodarna baši otkupnina

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. Soj tani i otkupnina, hem soske valjani amenge?

KEDA o sovršeno manuš o Adam grešingja, ov našavgja i prilika te živinel večno, ama na samo ov nego isto agjaar leskere idna čhave. E Adame na sine le izgovor bašo adava so kergja. Ov odlučingja te kerel grevo. Ama, sar i tano leskere čhavencar? Ola na sine ni bijame keda o Adam grešingja (Rim. 5:12, 14). O Adam zaslužingja te merel bašo adava so kergja. Ama, šaj li sine o Jehova te kerel nešto te šaj e Adameskere čhave te živinen večno? Oja! Kratko otkeda grešingja o Adam, o Jehova postepeno otkringja sar ka spasinel e Adameskere čhaven taro grevo hem taro meribe (1. Moj. 3:15). Ko vreme so odredingja o Jehova, ov bičhalgja ple Čhave taro nebo „te del plo životo sar otkupnina bute dženenge“ (Mar. 10:45; Jovan 6:51).

2 Soj tani i otkupnina? Ko Hristijanska grčka spisija, i otkupnina tani cena koja o Isus platingja la te šaj te iranel adava so o Adam našavgja le (1. Kor. 15:22). Soske valjani amenge i otkupnina? Adaleske so e Jehovaskoro merilo baši pravda rodela sine te del pe životo bašo životo (2. Moj. 21:23, 24). O Adam našavgja plo sovršeno manušikano životo. Te šaj te zadovolinel pe e Devleskiri pravda, o Isus dengja sar žrtva plo sovršeno manušikano životo (Rim. 5:17). Agjaar ov ulo o „Večno Dad“ sa okolengoro so sikavena vera ki otkupnina (Isa 9:6; Rim. 3:23, 24).

3. Sprema Jovan 14:31 hem 15:13, soske o Isus sine spremno te žrtvujnel plo sovršeno manušikano životo?

3 O Isus sine spremno te del plo životo sar žrtva adaleske so but mangela sine ple nebesno Dade hem amen. (Čitin Jovan 14:31; 15:13.) Adaleske so sine le asavko mangipe, ov sine odlučno te ačhol verno dži ko krajo hem te kerel ple Dadeskiri volja. Agjaar, e Jehovaskiri prvobitno namera bašo manuša hem baši Phuv ka ovel ispolnimi. Ki akaja statija, ka dikha soske o Devel mukhlja o Isus te cidel doborom bare muke angleder te merel. Isto agjaar, ka dikha kratko o primer taro apostol Jovan kova so but ceningja i otkupnina. Hem ko krajo ka dikha sar šaj amen te sikava blagodarnost baši otkupnina hem sar šaj panda poviše te cenina i žrtva so dengje la amenge o Jehova hem o Isus.

SOSKE O ISUS MORA SINE TE CIDEL MUKE?

Razmislin bašo sa o muke so cidingja o Isus te šaj te del i otkupnina amenge! (Dikh ko pasus 4)

4. Opišin sar mulo o Isus?

4 Zamislin tuke save sine o posledna dive taro e Isuseskoro životo ki Phuv. Iako ov šaj sine te vikinel milionja angelija te zaštitinen le, sepak ov dozvolingja te astaren le o rimska vojnikija kola so margje le bizi nisavi milost (Mat. 26:52-54; Jovan 18:3; 19:1). Ola marena le kamšikoja kolea so čhinena leskere masa. Pokasno, dena le ko plo ratvalo dumo te phiravel jekh pharo stubo taro kaš. O Isus počminela te phiravel akava stubo dži ko than kote so valjani te ovel mudardo, ama palo kratko vreme o rimska vojnikija zapovedinena javere manušeske te phiravel o stubo leske ko than (Mat. 27:32). Keda resela o Isus ko than kote so valjani te merel, o vojnikija kovinena leskere vasta hem leskere pre ko stubo. Keda o Isus tano ko stubo, i težina taro leskoro telo kerela te čhingjon o rane so isi le taro šajke. Leskere amala hem leskiri daj rovena, ama o evrejska vodačija asana e Isuseske (Luka 23:32-38; Jovan 19:25). O Isus cidela muke nekobor saatija. Adaleske soj tano obesimo, leskoro srce hem leskere plukja na funkcionirinena šukar hem sa popharo tano leske te dišinel. O Isus džanela kaj sine verno hem kratko angleder te merel ov molinela pe e Jehovaske posledno puti. Tegani teljarela plo šero hem predajnela plo životo (Mar. 15:37; Luka 23:46; Jovan 10:17, 18; 19:30). Adava čače sine jekh bavno, ponižuvačko meribe, kova so but dukhala!

5. So sine panda pološno e Isuseske taro način sar mudargje le?

5 E Isuseske o način sar sine mudardo, na sine i najphari buti so trpingja la. Leske popharo sine baši pričina soske osudingje le te merel. Ov sine pogrešno obvinimo kaj na sikavela poštovanje sprema o Devel ili sprema e Devleskoro anav (Mat. 26:64-66). E Isuse mučinela sine i misla kaj o manuša obvininena le kaj ov na poštujnela e Devle hem nadinela pe sine kaj leskoro Dad nane te dozvolinel leske te ovel ponižimo ko asavko način (Mat. 26:38, 39, 42). Soske o Jehova dozvolingja leskoro manglo Čhavo te cidel muke hem te merel? Te dikha trin pričine bašo adava.

6. Soske o Isus mora sine te ovel obesimo ko stubo mučibaske?

6 Prvo, o Isus mora sine te ovel obesimo ko stubo te šaj te oslobodinel e Evreen tari jekh arman (Gal. 3:10, 13). Lenge sine dendi arman adaleske so vetingje kaj ka ikeren e Devleskoro zakoni, ama na kergje adava. Osven so zaslužingje te meren adaleske so sine e Adameskere čhave, upri lende sine isto agjaar adaja arman (Rim. 5:12). Ko e Devleskoro zakoni so sine dendo e Izraelconge, pišinela sine kaj ako jekh manuš kerela grevo so zaslužinela meribe, ov valjani sine te ovel mudardo. Palo adava ko nesave slučaija e manušeskoro mulo telo sine obesimo ko stubo. * A adava značinela sine kaj adava manuš dendo tano arman taro Devel (5. Moj. 21:22, 23; 27:26). Znači, adalea so sine o Isus kovimo ko stubo, ov lelja upri peste i arman so sine dendi e Evreenge te šaj ola te oven oslobodime latar. Agjaar, len da šaj sine te ovel len korist tari e Isuseskiri žrtva iako ola otfrlingje le.

7. Koja tani i dujto pričina soske o Devel dozvolingja leskoro Čhavo te cidel muke?

7 Te dikha i dujto pričina soske o Devel mukhlja leskoro Čhavo te cidel muke. Ov obučingja e Isuse ki idnina te ovel amaro Prvosvešteniko. O Isus lično dikhlja kobor tano pharo te ačhovel pe poslušno e Devleske keda isi but bare ispitija. Leske sine doborom pharo so molinela pe sine glasno hem asvencar. Adaleske so o Isus cidingja but bare muke, ov haljola amare potrebe hem šaj te pomožinel amenge keda siem ko iskušenija. Amen siem but blagodarna e Jehovaske so dengja amen jekh milostivo Prvosvešteniko kova so haljovela amare slabostija! (Evr. 2:17, 18; 4:14-16; 5:7-10).

8. Koja tani i trito pričina soske o Devel dozvolingja o Isus te trpinel phare iskušenija?

8 Trito, o Jehova dozvolingja o Isus te cidel but bare muke te šaj te odgovorinel pe ko jekh važno pučibe: Šaj li o manuša te ačhoven verno e Jehovaske čak keda isi len phare iskušenija? O Satana vakerela na! Sprema leste o manuša služinena e Devleske taro sebična pričine. Ov verujnela kaj ola na mangena e Jehova, isto sar o Adam so na manglja le (Jov 1:9-11; 2:4, 5). Adaleske so sine le doverba ki vernost ple Čhaveskiri, o Jehova dozvolingja o Isus te ovel iskušimo najviše so šaj te izdržinel jekh manuš. O Isus ačhilo verno hem dokažingja kaj o Satana tano hovavno.

O APOSTOL JOVAN BUT CENINELA SINE I OTKUPNINA

9. Savo primer dengja amen o apostol Jovan?

9 But hristijanja doživingje protivibe hem sine len različna iskušenija. Sepak, iako sine phure, ola ponadari da propovedinena sine hem istrajnena sine adaleske so i otkupnina kergja lengiri vera pozorali. Te dikha o primer taro apostol Jovan. Verojatno poviše taro 60 berš, ov verno propovedingja o čačipe bašo Hristos hem baši otkupnina. Keda sine le skoro 100 berš, i rimsko vlada mislingja kaj tano doborom opasno so bičhalgja le sar zatvoreniko ko ostrov Patmos. A so kergja pogrešno? Kergja lafi bašo Devel hem svedočingja bašo Isus (Otk. 1:9). O Jovan dengja but šužo primer baši vera hem baši istrajnost.

10. Sar e Jovaneskere lila sikavena kaj ov ceninela sine i otkupnina?

10 Ko bibliska lila kola so pišingja len o apostol Jovan, ov istakningja kobor but mangela sine e Isuse hem kobor sine blagodarno baši leskiri žrtva. Ko akala lila poviše taro 100 puti kerela pe lafi baši otkupnina ili bašo šukar bukja so dobinaja len tari otkupnina. Na primer, o Jovan pišingja: „Ako nekoj kerela grevo, isi amen pomošniko ko Dad, o Isus Hristos, o pravedniko“ (1. Jov. 2:1, 2). E Jovaneskere lila, isto agjaar naglasinena kobor tano važno te svedočinel pe bašo Isus (Otk. 19:10). Jasno tano kaj o Jovan but ceninela sine i otkupnina. Sar šaj amen da te sikava kaj ceninaja la?

SAR ŠAJ TE SIKAVE TLI BLAGODARNOST BAŠI OTKUPNINA?

Ako čače ceninaja i otkupnina, ka borina amen protiv o iskušenie te kera grevo (Dikh ko pasus 11) *

11. So ka pomožinel amenge te borina amen protiv o iskušenija?

11 Borin tut protiv o iskušenie te kere grevo. Ako čače ceninaja i otkupnina, nane te ovel amen o stavi: „Keda sium iskušimo na valjani but te trudinav ma te na grešinav. Šaj te grešinav, hem palo adava te molinav e Jehova te prostinel mange“. Namesto adava, keda siem iskušime te kera nešto pogrešno ka vakera: „Na! Sar šaj te kerav asavko nešto palo sa adava so kergje baši mande o Jehova hem o Isus?“ Sprema adava, šaj te roda e Jehovastar sila hem te molina amen leske: „Ma mukh te perav ko iskušenie“ (Mat. 6:13).

12. Sar šaj te primenina o sovet taro 1. Jovanovo 3:16-18?

12 Mang tle phralen hem phenjen. Keda sikavaja mangipe, amen isto agjaar sikavaja kaj ceninaja i otkupnina. Soske? Adaleske so o Isus dengja plo životo na samo amenge nego isto agjaar amare phralenge hem phenjenge. Ako sine spremno te merel baši lende, tegani jasno tano kaj ola vredinena but anglo leskere jakhja. (Čitin 1. Jovanovo 3:16-18.) Amen sikavaja kaj mangaja amare phralen hem phenjen adalea sar ponašinaja amen lencar (Ef. 4:29, 31 — 5:2). Na primer, amen pomožinaja lenge keda tane nasvale ili keda doživinena phare nevolje, sar soj o prirodna katastrofe. Ama, so valjani te kera keda amare phralja hem phenja taro sobranie kerena ili vakerena nešto so povredinela amen?

13. Soske valjani te prostina?

13 Dali ponekogaš tuke pharo te prostine jekhe phraleske ili phenjake? (3. Moj. 19:18). Ako agjaar, primenin akava sovet: „Trpinen tumen jekh jekhea hem celo vilea prostinen tumenge čak keda nekoj ka vredžinel tumen. Sar o Jehova spremno so prostingja tumenge agjaar keren tumen da“ (Kol. 3:13). Sekova puti keda prostinaja amare phraleske ili phenjake amen sikavaja amare nebesno Dadeske kaj čače ceninaja i otkupnina. Sar šaj ponadari da panda poviše te cenina akava poklon taro Devel?

SAR ŠAJ PANDA POVIŠE TE CENINE I OTKUPNINA?

14. Kova tano jekh način kolea so šaj poviše te cenina i otkupnina?

14 Ov blagodarno e Jehovaske baši otkupnina. Jekh phen, i Joana, koja so isi la 83 berš hem živinela ki Indija, vakerela: „Mislinava kaj važno tano te spomninav i otkupnina sekova dive ko mle molitve hem te blagodarinav man e Jehovaske baši late“. Ko tle lična molitve razmislin bašo konkretna greške so kergjan adava dive, hem tegani molin e Jehova te prostinel tuke. Džangjola pe, ako kergjan jekh seriozno grevo tegani isto agjaar valjani te rode pomoš taro starešine. Ola ka šunen tut hem ka den tu sovet taro e Devleskoro Lafi. Ola ka molinen pe tuja hem ka roden o Jehova te prostinel tuke te šaj palem te ove paše lea (Jak. 5:14-16).

15. Soske valjani te odvojne tuke vreme te čitine baši otkupnina hem te razmisline baši late?

15 Razmislin baši otkupnina. I phen Radžamani koja so isi la 73 berš vakerela: „Sekova puti keda čitinava bašo muke so cidingja len o Isus, mle jakhja phergjona asva“. Šaj tuke da tano pharo keda razmislinea kobor bare muke cidingja e Devleskoro Čhavo. Ama, kobor poviše razmislinea baši e Isuseskiri žrtva, doborom poviše bajrola tlo mangipe sprema leste hem sprema leskoro Dad. Te šaj te razmisline baši otkupno žrtva, soske na odvojnea tuke vreme ki tli lično studija te proučine poviše baši late?

Adalea so koristingja maro hem mol, o Isus sikavgja ple učenikonge sar šaj te setinen pe ki leskiri žrtva. (Dikh ko pasus 16)

16. Savi korist isi amen keda sikavaja e javeren baši otkupnina? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

16 Sikav e javeren baši otkupnina. Sekova puti keda keraja lafi e javerencar baši otkupnina, amaro cenenje baši late bajrola. Isi amen but šuže publikacie hem videoklipija so pomožinena amenge te objasnina e javerenge soske o Isus mulo amenge. Na primer, šaj te koristina i 4 lekcija tari brošura Šukar haberi taro Devel! Akaja lekcija isi la naslov „Koj tano o Isus Hristos?“ Ili, šaj te koristina o 5 poglavje taro lil So sikavela amen i Biblija? Adava poglavje isi le naslov „I otkupnina — najbaro poklon taro Devel“. Hem, sekova berš amen bajraraja poviše amari blagodarnost baši otkupnina adalea so prisustvujnaja ki Spomen-svečenost bašo e Isuseskoro meribe hem adalea so revno kaninaja e javeren te oven prisutna amencar. O Jehova dengja amen bari čest te sikava e javeren bašo leskoro Čhavo.

17. Soske i otkupnina tani e Devleskoro najbaro poklon e manušenge?

17 Sigurno, isi amen but šukar pričine ponadari da sa poviše te cenina i otkupnina. Preku i otkupnina, amen šaj te ova paše amala e Jehovaja iako siem nesovršena. Preku i otkupnina, o bukja so kergja len o Beng ka oven celosno uništime (1. Jov. 3:8). Hem preku late, e Jehovaskiri prvobitno namera e Phuvjaja ka ovel ispolnimi. Celo Phuv ka ovel raj. Sekole jekhe so ka zapoznajne ka mangel e Jehova hem ka služinel leske. Adaleske, te ova odlučna sekova dive te roda načinija te sikava kaj ceninaja i otkupnina — e Devleskoro najbaro poklon e manušenge!

GILI 20 Dengjan tle najmangle Čhave

^ pas. 5 Soske o Isus sine surovo mučimo hem mudardo? Ki akaja statija ka dobina o odgovor bašo akava pučibe. Isto agjaar, ka pomožinel amenge panda poviše te cenina i otkupnina.

^ pas. 6 Rimsko običaj sine e kriminalcon te kovinen ili te phanden ko stubo džikote sine dživde, hem o Jehova dozvolingja leskoro Čhavo te ovel mudardo ko asavko način.

^ pas. 55 OBJASNIMI SLIKA: Sekova phral odbinela o iskušenie — o prvo te dikhel nepristojna slike, o dujto te pušinel cigare hem o trito te lel mito.