1. Nje Yehova a makino̱ omboa baboledi bao e?

YEHOVA LOBA “a to̱ndi tumba lao.” (Mye. 149:4) E se̱ bwam yeno̱ o bia nika e! Yehova a maki bede̱mo basu ba bwam, e̱n njika pat’a bato jeno̱ ná di timba be̱, na mo̱ a duta biso̱. Di bengi te̱ be̱ mo̱ jemea, mo̱ pe̱ a me̱nde̱ tingame̱ na biso̱ po̱ko̱po̱ko̱!—Yohane 6:44.

2. Ońola nje yeno̱ bō̱ ndutu o dube̱ ná Yehova a to̱ndi babo̱ e?

² Bō̱ be ná ba kwala ná, ‘Na bi ná Yehova a to̱ndi baboledi bao be̱se̱, nde ne̱ni neno̱ ná na be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi mba tobotobo e?’ Nje ye ná e bola ná moto a baise̱ mo̱me̱ne̱ mi myuedi e? Oksana, * ńena nu taki ke̱ e muna mo̱ ná: “Na ta muńe̱nge̱ jita ponda na dubisabe̱no̱ na ponda na botedino̱ ebol’a paonia. Nde ombusa 15 la mbu, na botedi o jo̱nge̱le̱ mambo ma bobe na kusino̱ ke̱ na dia muna. Na botedi so̱ nde jo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi pe̱ mba na ná na titi pe̱ to̱ moto eno̱ ná a to̱ndo̱.” Yua, munańango ńe paonia ńena mo̱ pe̱ nu kusi mitakisan minde̱ne̱ ke̱ a dia muna mo̱ ná: “Na bake̱ nde Yehova longe̱ lam ońolana na ta na pula bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. Nde na ta mbaki ná a titi ná a to̱ndo̱ mba to̱ buńa.”

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ Ka nje te̱ yeno̱ na ba bonańango baba di kwaledino̱, we ná o to̱ndo̱ Yehova nde o si be̱ mbaki ná mo̱ a to̱ndi wa. Ońola nje yeno̱ mweńa ná o be̱ mbaki ná Yehova a mombwea wa na mbale̱ e? Nje pe̱ ye ná yongwane̱ wa yete̱na o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi wa e? Jombweye malabe̱ ma mi myuedi.

4. Ońola nje yeno̱ bobe o jo̱nge̱le̱ ná Yehova si to̱ndi biso̱ e?

⁴ Ndolo e be̱n nginá ninde̱ne̱ ni matute̱le̱ o ebolo. Je te̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi biso̱ a masue̱le̱ pe̱ biso̱, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bolea mo̱ na mulema mwe̱se̱ to̱ owas’a mitakisan. Nde di titi te̱ mbaki ná Loba a mombwea biso̱, ‘ngiń’asu e si me̱nde̱ be̱ mweńa.’ (Min. 24:10) Di bo̱bi so̱ te̱, na biso̱ di kumwa jo̱nge̱le̱ ná Loba a si to̱ndi biso̱, di si me̱nde̱ we̱le̱ samba makekisan ma Satan.—Efe. 6:16.

5. Nje e po̱yedi bonasango na bonańango bō̱ bena ba ta bo̱nge̱le̱ ná Loba a si to̱ndi babo̱ e?

⁵ Bonasango na bonańango asu bō̱ ba botedi o jo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi babo̱, a si mombwea pe̱ to̱ babo̱, na nik’e bola ná ba bo̱be o mbad’a mudī. Mutudu mō̱ nu belabe̱ ná James mo̱ ná: “To̱ná na tano̱ na bolea o Bete̱l, na be̱ pe̱ o mwemba ma mwe̱n eyeme̱, na ta na baise̱ mbame̱ne̱ nga Yehova a memea mabea mam na mbale̱. Na botedi na baise̱ mbame̱ne̱ nga Yehova a masenga mika mam.” Eva pe̱ ńe o ebol’a pond’a mususu mo̱ ná: “Na so̱ṅtane̱ ná ye bobe o jo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi biso̱ ońolana nik’e matakise̱ mambo me̱se̱ di mabolano̱ o ebol’a Yehova. Nik’e mabola ná o si to̱ndo̱ pe̱ mambo ma mudī, o bo̱lo̱ne̱ pe̱ muńe̱nge̱ mo̱ngo̱ o ebol’a Yehova.” Michael ńe paonia ńa pond’a mususu na mutudu mo̱ ná: “O si dube̱ te̱ ná Loba a mombwea wa, nik’e me̱nde̱ pandise̱ wa etum na mo̱.”

6. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di botedi o jo̱nge̱le̱ ná Loba a si to̱ndi biso̱ e?

⁶ Ben byembilan be malee̱ ná dube̱ lasu le ná di bo̱bo̱ jita yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi biso̱. Nde nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di be̱n yi ńai a mo̱nge̱le̱ e? Jangame̱n pale̱ mo̱ dibokime̱ne̱! Baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o sumwa ma “mo̱nge̱le̱” na ná a bole pe̱ wa ‘musango ma Loba mu me̱nde̱ kombe̱ mulema mo̱ngo̱ na mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱.’ (Mye. 139:23; Fil. 4:6, 7) O si dimbea pe̱ to̱ ná seto̱ wame̱ne̱ mō̱ nde o be̱n ma mo̱nge̱le̱. Bonasango na bonańango ba jemea bape̱pe̱ pe̱ be o janane̱ yi ńai a mo̱nge̱le̱. To̱ baboledi ba Yehova ba ponda ni tombi pe̱ ba ta bangame̱n janane̱ yi ńai a mo̱nge̱le̱. Jombwe nje eyembilan a ńamuloloma Paulo yeno̱ ná yokwe̱le̱ biso̱.

7. Njika mitakisan Paulo a tano̱ a be̱ne̱ e?

⁷ Mo̱ o yo̱ki jo̱nge̱le̱ ná o be̱n m’bē̱ jita na ná o titi ná o we̱le̱ londise̱ mo̱ me̱se̱ e? Yete̱na e, we so̱ ná o so̱ṅtane̱ Paulo. A ta angame̱n jombwea seto̱ mwemba mō̱, nde “myemba mye̱se̱.” (2 Kor. 11:23-28) Mo̱ o be̱n nde diboa le o sumwane̱ wa muńe̱nge̱ mo̱ngo̱ e? Paulo a ta a be̱ne̱ “nge̱nge̱le̱ o eyobo,” ńena ni ta nde yen ebe diboa, ńo̱ng’ao pe̱ e ta nde ná di diboa di bo̱. (2 Kor. 12:7-10) Mo̱ mawuse̱ mo̱ngo̱ nde ma mabo̱bise̱ wa e? Nik’e ta pe̱ e po̱ye̱ Paulo. A bele̱ mo̱me̱ne̱ ná “mot’a ndenge̱” ońolana a ta nde angame̱n jana ponda ye̱se̱ o bola nje ye bwam.—Rom. 7:21-24.

8. Nje yongwane̱ Paulo o buka mitakisan mao e?

⁸ To̱ na mitakisan me̱se̱ a lembe̱no̱, name̱ne̱ pe̱ na bete̱medi ba ndutu a so̱be̱no̱, Paulo a bengi te̱ nde bolea Yehova. Nje e boli mo̱ ngińa o bola nika e? To̱ná Paulo a tano̱ a bia ná e nde moto nu mapo̱nge̱ mawuse̱, a ta a be̱ne̱ dube̱ di bam ońola diko̱ti. A ta a bia kakane̱ Yesu a bolino̱ ná “to̱ nja nu dube̱ mo̱ [Yesu] . . . a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.” (Yohane 3:16; Rom. 6:23) Ye̱ke̱i te̱ Paulo a ta o muso̱ngi ma ba bena ba dube̱ diko̱ti. A ta mbaki ná Yehova a le̱le̱m o lakise̱ to̱ ba bena ba boli bobe bonde̱ne̱ yete̱na bate̱le̱.—Mye. 86:5.

9. Nje byala ba Paulo be maso̱be̱ o Galatia 2:20 be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁹ Paulo a ta pe̱ a dube̱ ná Loba a to̱ndi mo̱ ońolana a lom Yesu o wo̱ ońol’ao. (Langa Galatia 2:20.) Maka byala be o su la mu mwemba bena be malee̱ mbaki a tano̱ a be̱ne̱. Paulo mo̱ ná: ‘Mun’a Loba a to̱ndi mba, a boli pe̱ mo̱me̱ne̱ ońol’am.’ Paulo a s’o̱nge̱le̱ ná ndol’a Loba e be̱n myoyo, na mo̱ a kwala ná, ‘Yehova e ná a to̱ndo̱ bonasango am, nde na titi mbaki ná a to̱ndi mba.’ Paulo o̱nge̱le̱ kriste̱n a Roma ná: “Kristo a wedi ońol’asu, niponda di tano̱ di dia bato ba bobe.” (Rom. 5:8) Ndolo Loba a be̱nedino̱ biso̱ e si be̱n myoyo!

10. Nje Roma 8:38, 39 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁰ Langa Roma 8:38, 39. Paulo a ta a bia nate̱na njika dikala ndol’a Loba ńeno̱ ngińa. A tili ná “to̱ lambo di titi ná di pandise̱ biso̱ etum na ndol’a Loba.” Paulo a ta a bia ne̱ni Yehova a we̱lisane̱no̱ tumba la Israel. A ta pe̱ a bia ne̱ni Yehova  a lee̱le̱no̱ mo̱me̱ne̱ ndedi. Ye nde biana Paulo a ta nde a kwala ná, ‘Kana Yehova a lomno̱ Mun’ao ńa mo̱me̱ne̱ o wo̱ ońol’am, ne mbaki ná a to̱ndi mba.’—Rom. 8:32.

11. To̱ná Paulo a bolino̱ myobe ka mi mi maso̱be̱ o 1 Timoteo 1:12-15, ońola nje a tano̱ mbaki ná Loba a to̱ndi mo̱ e?

¹¹ Langa 1 Timoteo 1:12-15. Ponda iwo̱, mambo mena Paulo a bolino̱ kwaṅ ma ta ma takise̱ mo̱. E titi so̱ mańaka ná a langi mo̱me̱ne̱ ka “mubole̱ bobe ńaboso.” Ke̱ a si bedi bia mbale̱, Paulo a takise̱ kriste̱n mundi mō̱ te̱ ombusa mune̱, a we̱le̱ bō̱ o beboa, a bola pe̱ jemea lao ná bape̱pe̱ ba bwabe̱. (Bebolo 26:10, 11) Keka te̱ dutea ne̱ni Paulo a wusano̱ senga oteten ao ke̱ a dongame̱ne̱ eso̱mb’a kriste̱n ewo̱ yena e bo̱lo̱ne̱ bayedi bao ońolana Paulo a sue̱le̱ bedomsedi be no̱ngo̱be̱ ná ba bwabe̱. Paulo a ta ombwe̱ myobe mao, nde a ta a bia ná a titi ná a tukwa nje e tombi. Emedi ná Kristo a wedi ońol’ao, na mo̱ a kwala na mbaki ńe̱se̱ ná: “Ońola nded’a Loba nde neno̱ nje neno̱.” (1 Kor. 15:3, 10) Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Emea ná Kristo a wedi nde ońol’ango̱, a boli pe̱ ná o we̱le̱ be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. (Bebolo 3:19) Nje ye mweńa o miso̱ ma Loba ye nde nje di mabolano̱ tatan na nje di me̱nde̱no̱ bola kie̱le̱ ni maye̱, seto̱ myobe di bolino̱ o ponda ni tombi e be̱ ná di ta di mábe̱ Mboṅ a Yehova to̱ ke̱m.—Yes. 1:18.

12. Ne̱ni byala be maso̱be̱ o 1 Yohane 3:19, 20 beno̱ ná bongwane̱ biso̱ yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná di titi mweńa to̱so̱ ná di si to̱ndo̱be̱ e?

¹² Wo̱nge̱le̱ te̱ ná Yesu a wedi nde ońola myobe mo̱ngo̱, we ná o kwala ná, ‘Na si dongame̱n y’edube ye̱se̱.’ Nje ye ná e bola ná wo̱nge̱le̱ nika e? Mulema masu mu titi ke̱nge̱nge̱ mwe ná mu wo̱ndo̱ biso̱,  mu bola ná jo̱nge̱le̱ ná di titi mweńa to̱so̱ ná di titi ná di to̱ndo̱be̱. (Langa 1 Yohane 3:19, 20.) Di botedi te̱ jo̱nge̱le̱ nika, di si dimbea ná “Loba a kolo buka mulema masu.” Ndol’a Sango asu ńe o mo̱ń na nded’ao be ngińa buka to̱ njika mo̱nge̱le̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ o mulema masu. Jangame̱n o je̱ne̱ biso̱me̱ne̱ ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ biso̱. Ná di bole nika, jangame̱n jokwa Eyal’a Loba ponda te̱, jangame̱n kane̱ Yehova ponda ye̱se̱, jangame̱n pe̱ tombise̱ ponda na baboledi bao ba jemea. Ońola nje yeno̱ mweńa ná di bole ma mambo e?

13. Ne̱ni jokwa la Eyal’a Loba leno̱ ná longwane̱ biso̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ne̱ni Eyal’a Loba yongwane̱no̱ babo̱.”)

¹³ Okwa Eyal’a Loba buńa te̱, nik’e me̱nde̱ bola ná o bate bia bede̱mo ba Yehova. O me̱nde̱ so̱ṅtane̱ nate̱na njika dikala Yehova a to̱ndino̱ wa. O dutedi te̱ nje o malangano̱ o Eyal’a Loba buńa te̱, o me̱nde̱ be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma te̱nge̱n, ońolana Eyal’a Loba e me̱nde̱ “te̱se̱” mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na bepuledi bo̱ngo̱. (2 Tim. 3:16) Mutudu mō̱ nu belabe̱ ná Kevin ńena nu ta ńanane̱ jo̱nge̱le̱ ná a titi mweńa a kwali ná: “Na langino̱ kalat’a Myenge 103, na dutea pe̱ ońol’ao, nika ńongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mba na mbale̱.” Eva di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Ebiamu ewo̱, na no̱ngi ponda o dutea ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo. Nik’e lo̱ki mulema mam, ńouse̱ pe̱ dube̱ lam.”

14. Ne̱ni muka mu mongwane̱no̱ biso̱ e?

¹⁴ Kane̱ ponda ye̱se̱. (1 Tes. 5:17) O mapula te̱ be̱ diko̱m na moto, wangame̱n kwala na mo̱ ponda ye̱se̱ na tele̱ye̱ pe̱ mo̱ mulema mo̱ngo̱. Nika pe̱ nde yeno̱ na mulatako mwasu na Yehova. Di matele̱ye̱ te̱ mo̱ besengedi basu ba teten, mo̱nge̱le̱ masu, na nje e matakise̱ biso̱ o muka, di malee̱le̱ nde ná di lakisane̱ mo̱ na ná di bi ná a to̱ndi biso̱. (Mye. 94:17-19; 1 Yohane 5:14, 15) Yua di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Ne te̱ o kane̱, na si malangwea Yehova buka te̱ nje e tombi bo buńa. Na matele̱ye̱ Yehova mulema mam mwe̱se̱, na langwea mo̱ ne̱ni na masengano̱ na mbale̱. Son na son, na botedi o je̱ne̱ Yehova seto̱ ka sango ebolo ńe o mulopo ma dio diwo̱ dinde̱ne̱, nde ka Sango a bana nu to̱ndi bana bao na mbale̱.—Ombwa edinge̱le̱ “ Mo̱ o málanga mo̱ e?”

15. Ne̱ni Yehova a malee̱no̱ ná a to̱ndi biso̱ e?

¹⁵ Tombise̱ ponda na mako̱m ma jemea; be nde jabea di mawe̱ na Yehova. (Yak. 1:17) Sango asu ńe o mo̱ń a malee̱ ná a to̱ndi biso̱ ońola a boli biso̱ mbia ma  bonasango na bonańango bena ba malee̱le̱ biso̱ “ndolo ponda te̱.” (Min. 17:17) O leta lena a tiledino̱ kriste̱n a Kolose, Paulo a kwaledi ońola kriste̱n iwo̱ yena i sue̱le̱ mo̱, a bele̱ babo̱ ná “lo̱ko̱mea lam.” (Kol. 4:10, 11) Na Yesu ńe̱se̱ pe̱ a ta a be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ a kusane̱no̱ mako̱m mao ange̱l na bato ba benama, a timbise̱le̱ pe̱ masoma ońola nika.—Lukas 22:28, 43.

16. Ne̱ni mako̱m ma jemea ma mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ batabata na Yehova e?

¹⁶ Mo̱ we o jese̱le̱ ná mako̱m ma jemea Yehova a bolino̱ wa o mwemba mongwane̱ wa e? O langwedi te̱ diko̱m lou nje e matakise̱ wa, nik’e si mapula kwala ná o bo̱bi; nika ńe ná e sunga wa. James di kwaledino̱ we̱nge̱ mo̱ ná: “Be̱ la diko̱m na kriste̱n you di sungi longe̱ lam. Mo̱nge̱le̱ ma bobe ma po̱yedi te̱ mba, ma mako̱m ma tiki ma malambe̱ye̱ mba toi, bo̱nge̱le̱ pe̱ mba ná ba to̱ndi mba. Nik’e mongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná Yehova a to̱ndi mba a mombwea pe̱ mba.” E se̱ mweńa yeno̱ ná di be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na bonasango na bonańango asu nde di kombe̱ pe̱ mo̱ e!

17-18. Nja jangame̱nno̱ sengane̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁷ Satan a mapula ná di si po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n to̱ mō̱ o bola nje ye bwam. A mapula ná jo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi biso̱, na ná di si dongame̱n ná a sunge biso̱. Nde ka nje te̱ je̱nno̱, nik’e titi mbale̱.

¹⁸ Yehova a to̱ndi wa. We tiki o miso̱ mao. O sengane̱ te̱ mo̱, o me̱nde̱ “ja o ndol’ao” o bwindea ka nje te̱ Yesu a bolino̱. (Yohane 15:10) O si sengane̱ so̱ Satan to̱ mulema mo̱ngo̱ mu makwese̱ wa muka. O diwengisan, sengane̱ nde Yehova nu mombwe̱ nde bede̱mo ba bwam ba mō̱ ńasu te̱. Be̱ mbaki ná Yehova “a to̱ndi tumba lao,” wa pe̱ we o mu muso̱ngi!