1. Kakšen zgled je dal Jezus svojim sledilcem in kako so se odzvali? (Glej sliko na naslovnici.)

KO JE bil Jezus na zemlji, je ves čas ohranil pozitivno stališče do oznanjevanja in želi, da tako ravnajo tudi njegovi sledilci. (Jan. 4:35, 36) Dokler je bil Jezus z učenci, so navdušeno oznanjevali. (Luk. 10:1, 5–11, 17) Ko pa je bil aretiran in usmrčen, so za nekaj časa izgubili željo do tega dela. (Jan. 16:32) Po vstajenju jih je spodbudil, naj se osredotočijo na oznanjevanje. Ko je kasneje šel v nebesa, so oznanjevali s takšno gorečnostjo, da so se njihovi nasprotniki pritoževali: »S svojim naukom [ste] napolnili Jeruzalem.« (Apd. 5:28)

2. Kako Jehova že od prvega stoletja naprej blagoslavlja oznanjevanje?

² Jezus je vodil oznanjevanje kristjanov v prvem stoletju in Jehova jih je blagoslovil z izjemno rastjo. Ob binkoštih leta 33 n. št. se je na primer krstilo okoli 3000 ljudi. (Apd. 2:41) Število učencev je še naprej zelo hitro raslo. (Apd. 6:7) Vendar je Jezus napovedal, da bo v zadnjih dneh še več ljudi sprejelo resnico. (Jan. 14:12; Apd. 1:8)

3., 4. Zakaj ni vedno lahko oznanjevati in kaj bomo pregledali v tem članku?

³ Vsi želimo še naprej oznanjevati z veseljem. V nekaterih deželah je to enostavno. Zakaj? Ker se toliko ljudi zanima za svetopisemski tečaj, da morajo nekateri počakati, da je na voljo kakšna Priča. Toda v drugih državah  je težje oznanjevati. Ljudje so redko doma, in če so doma, se morda ne zanimajo veliko za Sveto pismo.

⁴ Če živiš na področju, kjer je težje oznanjevati, ti lahko pomagajo predlogi iz tega članka. Pogledali bomo, kaj nekateri naredijo, da bi na oznanjevanju prišli v stik z več ljudmi. Videli bomo tudi, zakaj lahko ostanemo pozitivni ne glede na to, kako se ljudje odzovejo na naše sporočilo.

5. Katere izzive imajo mnoge Priče?

⁵ Številne Priče vedno težje pridejo v stik z ljudmi na njihovem domu. Nekateri oznanjevalci živijo na področjih, kjer so mnogi ljudje v zelo varovanih stanovanjskih zgradbah ali v zaprtih soseskah. Morda ima zgradba vratarja ali varnostnika, ki spusti noter samo tiste, ki jih je povabil stanovalec. Drugje gredo lahko oznanjevalci nemoteno od vrat do vrat, vendar ne najdejo ljudi doma. Spet drugi oznanjujejo na podeželju ali na oddaljenih področjih, kjer živi malo ljudi. Mogoče morajo oznanjevalci prepotovati velike razdalje samo do enega človeka, ki ga morda sploh ni doma! Če imaš takšne izzive, ne obupaj. Kaj bi lahko naredil, da bi jih premagal in govoril z več ljudmi?

6. Kako smo oznanjevalci podobni ribičem?

⁶ Jezus je oznanjevanje primerjal z delom ribiča. (Mar. 1:17) Nekateri ribiči morda lovijo več dni, vendar ničesar ne ujamejo. Vseeno ne obupajo, ampak se prilagodijo. Spremenijo čas, kraj ali način lovljenja. Podobne prilagoditve lahko naredimo tudi mi na oznanjevanju. Poglejmo nekaj predlogov.

7. Kaj dobrega lahko dosežeš, če oznanjuješ ob različnem času?

⁷ Oznanjuj ob različnem času. Ljudi bomo lažje našli, če bomo oznanjevali takrat, ko je bolj verjetno, da so doma. Navsezadnje se vsak enkrat vrne domov. Mnogi bratje in sestre so ugotovili, da je dobro oznanjevati popoldan ali ob večerih, ker takrat najdejo več ljudi doma. Poleg tega so stanovalci takrat morda bolj sproščeni in pripravljeni za pogovor. Upoštevaš lahko tudi predlog Davida, ki je starešina. S sooznanjevalcem se zatem, ko nekaj časa oznanjujeta, vrneta k tistim, ki jih na začetku nista našla. Takole pove: »Presenečen sem, koliko stanovalcev je doma, ko se oglasiva drugič.« *

8. Kako lahko na oznanjevanju upoštevaš to, kar piše v Pridigarju 11:6?

⁸ Še naprej vztrajno oznanjuj. Tematski stavek nas spomni na to, kakšno stališče bi morali imeti. (Beri Pridigar 11:6.) Prej omenjeni David ni odnehal. Pri neki hiši je po več neuspelih poskusih končno našel nekoga doma. Moški je pokazal zanimanje za Sveto pismo in rekel: »Tukaj sem že osem let, ampak še nikoli ni prišel kdo od Prič na moj dom.« David pove: »Ko končno najdeš ljudi doma, so ponavadi pripravljeni prisluhniti našemu sporočilu.«

9. Kako nekatere Priče pridejo do ljudi, ki jih je težko najti doma?

⁹ Oznanjuj na različnih krajih. Nekateri oznanjevalci zato, da bi prišli v stik  z ljudmi, ki jih je težko najti doma, oznanjujejo na različnih lokacijah. Če oznanjujemo po ulici ali z vozičkom za literaturo, lažje pridemo do ljudi, ki živijo v velikih stanovanjskih zgradbah, v katerih ni dovoljeno oznanjevati od vrat do vrat. Tako lahko govorimo z ljudmi, ki jih drugače ne dobimo. Poleg tega so številni oznanjevalci ugotovili, da so se ljudje bolj pripravljeni pogovarjati ali sprejeti našo literaturo v javnih parkih, na tržnicah ali na poslovnem področju. Floiran, okrajni nadzornik iz Bolivije, pravi: »Na tržnice in poslovno področje gremo med eno in tretjo uro popoldan, ko imajo trgovci manj strank. Običajno imamo dobre pogovore in celo začnemo svetopisemske tečaje.«

10. Na kakšne načine lahko še prideš v stik z ljudmi na področju?

¹⁰ Oznanjuj na različne načine. Recimo, da si koga skušal večkrat obiskati, in to ob različnem času, pa ga nisi našel doma. Ali lahko prideš v stik z njim še kako drugače? Katarina pove: »Tistim, ki jih nikoli ne najdem doma, napišem pismo. V pismu jim napišem to, kar bi jim povedala v živo.« Kaj se iz tega naučiš? Tako ali drugače skušaj priti v stik z vsakim človekom na svojem področju.

11. Zakaj nekateri ne kažejo zanimanja za naše sporočilo?

¹¹ Nekateri ljudje ne kažejo zanimanja za naše sporočilo. Mislijo, da ne potrebujejo  Boga ali da jim ni treba spoznavati Svetega pisma. Nekateri ne verjamejo v Boga, ker v svetu vidijo toliko trpljenja. Sveto pismo zavračajo zaradi hinavščine verskih voditeljev, ki trdijo, da živijo v skladu s to knjigo. Drugim pa veliko časa vzame služba, družina ali osebne težave, zato ne vidijo, kako bi jim lahko pomagalo Sveto pismo. Kako lahko ohranimo veselje, ko oznanjujemo tistim, ki ne cenijo našega sporočila?

12. Kako nam lahko besede iz Filipljanom 2:4 pomagajo na oznanjevanju?

¹² Pokaži osebno zanimanje. Mnogi, ki na začetku ne prisluhnejo dobri novici, se odzovejo drugače, ko vidijo, da se oznanjevalec iskreno zanima zanje. (Beri Filipljanom 2:4.) Prej omenjeni David pove: »Če kdo reče ‚To me ne zanima‘, pospravim Sveto pismo ali literaturo in rečem: ‚Vas smem vprašati, zakaj tako razmišljate?‘« Ljudje čutijo, ko se nekdo zares zanima zanje. Mogoče pozabijo, kaj smo jim rekli, ampak si zapomnijo, kakšen občutek smo jim dali. Tudi če stanovalec ne pusti, da mu povemo dobro novico, lahko s svojim stališčem in izrazom obraza pokažemo, da se zanimamo zanj.

13. Kako lahko naše sporočilo prilagodimo stanovalcu?

¹³ Osebno zanimanje pokažemo tako, da naše sporočilo prilagodimo stanovalcu. Mogoče opazimo, da v hiši živijo otroci. Starše bo morda zanimalo, kaj Sveto pismo pravi o vzgoji otrok ali o tem, kako imeti srečno družinsko življenje. Mogoče opazimo, da je na vratih veliko ključavnic. Potem lahko govorimo o kriminalu in strahu, ki sta razširjena v svetu. Morda bo stanovalec vesel, ko mu bomo povedali, da bo Bog kmalu odstranil kriminal. V vsakem primeru pomagaj ljudem razumeti, kako jim lahko nasveti iz Svetega pisma koristijo. Prej omenjena Katarina pove: »Razmišljam o tem, kako je svetopisemska resnica meni izboljšala življenje.« Zato lahko Katarina govori prepričljivo in to ljudje čutijo.

14. Kako lahko na oznanjevanju pomagamo drug drugemu glede na to, kar piše v Pregovorih 27:17?

¹⁴ Izkoristi pomoč drugih. V prvem stoletju je Pavel pokazal Timoteju, katere metode oznanjevanja in poučevanja uporablja, in ga spodbudil, naj s  tem pomaga tudi drugim. (1. Kor. 4:17) Podobno kot Timotej se lahko učimo iz izkušenj drugih v občini. (Beri Pregovori 27:17.) Poglejmo, kako to dela brat Shawn. Nekaj časa je pioniral na podeželskem področju, kjer je bila večina ljudi zadovoljnih s svojo religijo. Kako je lahko ostal vesel? »Če je bilo le mogoče, nisem oznanjeval sam,« pravi. »Ko sva s sooznanjevalcem potovala od hiše do hiše, sva pomagala drug drugemu, da bi še boljše oznanjevala. Pogovarjala sva se na primer o tem, kaj je stanovalec rekel in kako sva mu odgovorila. Nato pa sva razpravljala o tem, kako bi se lahko v enaki situaciji odzvala drugače.«

15. Zakaj je pomembno, da molimo, ko gremo na oznanjevanje?

¹⁵ Prosi Jehova za pomoč. Vsakič, ko greš na oznanjevanje, moli k njemu, da bi te vodil. Brez njegovega svetega duha ne bi mogli nič opraviti. (Ps. 127:1; Luk. 11:13) V molitvah bodi določen. Prosi ga na primer, naj te vodi do tistih, ki so pripravljeni prisluhniti. Nato pa delaj v skladu z molitvijo in oznanjuj vsakemu, ki ga srečaš.

16. Zakaj je osebno preučevanje pomembno, da bi bili učinkoviti na oznanjevanju?

¹⁶ Vzemi si čas za osebno preučevanje. V Božji Besedi piše, naj ugotovimo, »kaj je Božja volja – kaj je dobro, sprejemljivo in popolno«. (Rim. 12:2) Bolj ko smo prepričani glede resnic o Bogu, bolj bomo prepričljivi na oznanjevanju. Prej omenjena Katarina pravi: »Pred kratkim sem ugotovila, da si moram okrepiti vero v nekatere osnovne svetopisemske nauke. Zato sem temeljito preučila dokaze, da obstaja Stvarnik, da je Sveto pismo res Božja Beseda in da ima Bog danes svojo organizacijo na zemlji.« Katarina pravi, da ji je osebno preučevanje okrepilo vero in da zdaj bolj uživa na oznanjevanju.

17. Zakaj je Jezus ohranil pozitivno stališče do oznanjevanja?

¹⁷ Jezus je ohranil pozitivno stališče do oznanjevanja, čeprav nekateri niso hoteli prisluhniti njegovemu sporočilu. Zakaj? Vedel je, da ljudje potrebujejo resnico, zato je želel, da bi jih čim več sprejelo dobro novico. Poleg tega je vedel, da bodo nekateri, ki se na začetku niso odzvali, kasneje spremenili svoje stališče. Razmislimo o njegovi družini. V času njegovega tri in pol letnega oznanjevanja ni niti eden od njegovih bratov postal učenec. (Jan. 7:5) Toda po njegovem vstajenju so postali kristjani. (Apd. 1:14)

18. Zakaj še naprej oznanjujemo?

¹⁸ Ne vemo, kdo vse bo sprejel resnico. Nekateri potrebujejo več časa kot drugi. Tudi tisti, ki nam ne prisluhnejo, vidijo naše lepo vedenje in pozitivno stališče ter kasneje morda začnejo slaviti Boga. (1. Pet. 2:12)

19. Česa se moramo zavedati glede na 1. Korinčanom 3:6, 7?

¹⁹ Čeprav mi sadimo in zalivamo, se moramo zavedati, da je Bog tisti, ki daje, da raste. (Beri 1. Korinčanom 3:6, 7.) Brat Getahun, ki živi v Etiopiji, je rekel: »Tam, kjer živim, sem bil več kot 20 let edina Priča. Zdaj pa je tukaj  14 oznanjevalcev. Trinajst nas je krščenih, tudi moja žena in trije otroci. Na shodih je povprečno 32 ljudi.« Getahun je vesel, da je vztrajno oznanjeval in potrpežljivo čakal, da Jehova pritegne iskrene ljudi v svojo organizacijo. (Jan. 6:44)

20. V kakšnem smislu smo podobni reševalcem?

²⁰ Za Jehova je vsako življenje dragoceno. Imamo čast, da sodelujemo z njegovim Sinom in zbiramo ljudi iz vseh narodov, preden pride konec. (Hag. 2:7) Oznanjevanje lahko primerjamo z reševalno akcijo. Podobni smo članom reševalne ekipe, ki rešuje ljudi, ujete v rudniku. Čeprav je morda živih samo še nekaj rudarjev, je delo reševalcev dragoceno. Enako velja za oznanjevanje. Ne vemo, koliko ljudi bomo še rešili iz Satanovega sveta. Jehova lahko uporabi vsakega od nas. Andreas iz Bolivije pravi: »Vem, da je to, da nekdo spozna resnico in se krsti, rezultat skupnega dela.« Ohranimo enako pozitivno stališče do oznanjevanja. Tako nas bo Jehova blagoslovil in nam bo oznanjevanje res v veselje.