Nje e tombi bo buńa e tuko longe̱ lam ońolana botea na niponda nde na botedino̱ o baise̱ mbame̱ne̱ myuedi jombwea Muwekedi. Nde obiana na malangwea bińo̱ ne̱ni mambo ma timbino̱ tomba bo bulu, na mase̱le̱ langwea bińo̱ mambo mena na kusino̱ ke̱ na dia muna ma boli ná na duteye, nde ma boṅsane̱ pe̱ mulema mam o wasa Loba.

Na yabe̱ nde o Guesnain o mbu 1937, mundi mō̱ mwe o pongo a Fre̱nsi mu be̱n madale ma tiki. Sango am nu ta nde muwase̱ madale ma tiki okwe̱le̱ mba mweńa ma bola ebolo na ngińa. Ebe̱yed’ao ya moto ńena nu ta nu to̱ndo̱ te̱me̱ la sim pe̱ e timbi be̱ne̱ ngińa ninde̱ne̱ omo̱ń am. A ta be̱ a lingea bete̱medi ba ndutu bena bawase̱ madale ma tiki ba tano̱ ba so̱be̱. Nika sango am a tano̱ a pula ná mambo ma tukwe, a timbi so̱lo̱ o bebokedi bena be ta be lingea bwam babu. Itaba yena badiedi ba bebasi ba mundi masu pe̱ ba tano̱ ba lee̱le̱ e ta e lingise̱ mo̱ jita. Jita labu ba ta ba be̱ne̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱, nde ba baise̱  pe̱ batuedi ba bawase̱ madale ma tiki da na mo̱ni. Sango am a ta a singe̱ belēdi babu kańena a s’okwe̱le̱ mba to̱ lambo jombwea ebasi. O pe̱m n’esungu, di si to̱pedi to̱ buńa jombwea Loba.

Na kokino̱, na botedi o singe̱ si te̱me̱ la sim. Na ta be̱ ne̱ne̱ bato bō̱ ba mabolane̱ be̱n ba bato bena ba po̱i je̱ o Fre̱nsi mambo ma bobe. Na ta noka bo̱l na bana ba bato bena ba wu o bekombo bepe̱pe̱, na ta pe̱ na to̱ndo̱ mundenge mabu jita. Ńango am a si ta ngo̱n a Fre̱nsi, a ta nde ngo̱n a Polonia. Ńo̱ng’am e ta nde ná bato ba miso̱no̱ m’eyobo be̱se̱ ba be̱ musango ba leane̱le̱ pe̱ ndolo.

O mbu 1957 nde na belabe̱no̱ o ebol’a sonja. Mo̱ nde yalane̱ mba o midongo ma ekombo a Algeria o bo bulu na kwaledino̱ o bebotedi. Ombusa mba te̱ misea ná “A Loba! A Loba!” ne̱n nde seto̱ musingedi, nde ese̱l! Na mba na soa we̱i! Nje e tombi bo buńa, name̱ne̱ pe̱ na bila, ba boli ná na boteye dutea na mbale̱. Na botedi so̱ baise̱ mbame̱ne̱ ná: Ońola nje jeno̱ o wase e? Mo̱ Loba a mombwea biso̱ e? Mo̱ musango ma mbale̱ mu me̱nde̱ be̱ o wase buńa bō̱ e?

Buńa bō̱ nalo o pe̱pe̱le̱ bayedi bam, na mba na dongame̱ne̱ Mboṅ a Yehova po̱. Na mo̱ e bola mba La Sainte Bible, betukwedi ba ebas’a Katolik; na timbino̱ o Algeria, na botedi nde o langa mo̱. Epas’a Bibe̱l ewo̱ yena e tapi mba tobotobo e ta nde Bebīsedi 21:3, 4 e makwale̱ ná: “Muno̱ko̱ ma Loba oteten a bato . . . A me̱nde̱ tuta miso̱di me̱se̱ o miso̱ mabu; kwedi e si me̱nde̱ pe̱ be̱, male̱bo to̱ musea to̱ sese ba si me̱nde̱ pe̱ be̱.” Na ńaki ponda na langino̱ nika. Nde na baise̱ mbame̱ne̱ ná ‘Mo̱ nika ńe ná e bolane̱ na mbale̱ e?’ O niponda, na si ta na bia to̱ lambo jombwea Loba na Bibe̱l.

Ponda na bo̱le̱no̱ ebol’am ya sonja o mbu 1959, na mba na dongame̱ne̱ François, Mboṅ a Yehova po̱ ńena ńokwe̱le̱ mba mambo jita o Bibe̱l. K’eyembilan, a lee̱ mba o Bibe̱l ná Loba a be̱n dina la mo̱me̱ne̱, lena le nde Yehova. (Mye. 83:19) Okwe̱le̱ pe̱ mba ná Yehova a me̱nde̱ wana te̱me̱ la sim o wase, a timbise̱le̱ wase paradisi, a londise̱ pe̱ byala be maso̱be̱ o Bebīsedi 21:3, 4.

Be belēdi be ta be te̱nge̱ne̱ jita, be tapi pe̱ mulema mam. Nde na ta na lingane̱ badiedi ba bebasi jita, na ta pe̱ na pula bonde̱ ná ba malee̱ nde mambo ma titi o Bibe̱l! Ka nje te̱ e tano̱ na sango am, na botedi o pula jana ońola te̱me̱ la sim, na si ta pe̱ to̱ na pula jenge̱le̱. Na ta na pula bola lambo ná mambo ma tukwe dibokime̱ne̱!

François na diko̱m lam dipe̱pe̱ di ta Mboṅ a Yehova bongwane̱ mba o be̱ne̱ jalea la ńolo. Ba tele̱ye̱ mba ná ebol’a biso̱ kriste̱n e titi o kaise̱ bato, nde o langwea babo̱ myango ma bwam ma Janea ná ba be̱ne̱ dipita. Y’ebolo nde Yesu a bolino̱, mo̱ pe̱ nde a bake̱no̱ bokwedi bao. (Mat. 24:14; Lukas 4:43) E ta pe̱ e pula ná nokwe o kwalisane̱ bato n’ede̱mo esibe̱ jombwea dube̱ labu. Bibe̱l e makwala ná: “Mūt’a Sango a  s’angame̱n tanga mutango, a be̱ nde muyao na be̱se̱.”—2 Tim. 2:24.

Na wan mawengisan ma ta ma pula o longe̱ lam na mba na dubisabe̱ ka Mboṅ a Yehova o mbu 1959 o jako̱to̱ne̱ l’ebondo diwo̱. Ombusa nika, na dongame̱ne̱ mudo̱led’a munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Angèle. Na botedi o jukea o mwemba mao, na biso̱ di bane̱ o mbu 1960. E nde mut’a bwam beno̱ ná ba lakisane̱, e pe̱ nde jabea di mawe̱ na Yehova.—Min. 19:14.

Noko jita la belēdi ba mweńa tongwea na bonasango be dibie̱ na bena bou pe̱. Oteten a be belēdi, o be̱n ben: Ná di tongwe̱le̱ o to̱ njika m’bē̱, jangame̱n be̱ne̱ sibise̱ la ńolo na we̱le̱ pe̱ o ebolo malea ma dibie̱ ma maso̱be̱ o Minia 15:22, ma makwale̱ ná: “Malea me te̱ jita, [myano] mi matongwa.”

O mbu 1964, na botedi o je̱ne̱ ne̱ni ma malea ma tutabe̱le̱ na mudī musangi meno̱ dibie̱. O mu mbu, na botedi o bolea ka muboled’ebondo, na ta so̱ na pe̱pe̱le̱ myemba o bwam ba longa na jembe̱ pe̱ bonasango o mbad’a mudī. Nde na ta nde na be̱ne̱ 27 ma mbu, na si ta pe̱ to̱ na mábia y’ebolo bwam. Na po̱ngi so̱ mawuse̱ ponda iwo̱. Nde na boli me̱se̱ ná nokwe na bane̱. Nde noko pe̱ so̱ belēdi bende̱ne̱ tongwea na bonasango bena bou na be pe̱ dibie̱.

Ne o jo̱nge̱le̱ nje e tombi buńa bō̱. Ombusa mba pe̱pe̱le̱ mwemba mō̱ o Paris, na munasango mō̱ ńou o mbad’a mudī a baise̱ mba nga e ná a langwea mba lambo diwo̱ o mbasan. Na mba na kwala ná “E.”

Na mo̱ a baise̱ mba ná, “Louis, do̱kita di mape̱pe̱le̱ nde njika pat’a bato e?”

Na mba nalabe̱ ná “baboedi.”

Nde a timbise̱le̱ mba ná: “O te̱nge̱n. Nde na maki ná o matombise̱ nde ponda jita na ba bena be ngińa o mbad’a mudī. Mwemba masu mu be̱n jita la bonasango na bonańango bena ba bo̱bi, ba po̱i peńa, to̱ mo̱me̱ne̱ bena be iso̱n. Ba me̱nde̱ to̱ndo̱ jita ná o tombise̱ ponda na babo̱, to̱ e be̱ nde buka te̱ ná o tombe ombo’abu o da son a lambo.”

Malea ma nu munasango ma ta iwiye̱, nde ma be̱ pe̱ mbale̱ jita. Ndol’ao ońola mido̱ngi ma Yehova e tapi mba mulema. Na po̱ngulane̱ so̱ mambo na mba na botea we̱le̱ ma malea o ebolo  dibokime̱ne̱. Na matimbise̱le̱ Yehova masoma jita ná a boli mba yi ńai a bonasango.

O mimbu 1969 na 1973, na ta na te̱se̱be̱ ka nu nu ta ńangame̱n jombweye̱ da lena bato ba tano̱ bangame̱n da o mako̱to̱ne̱ maba ma lati bekombo o Colombes, Paris. O jako̱to̱ne̱ la 1973, di ta jangame̱n dese̱ 60 000 la bato mińa mitanu! Nik’e ta e bwese̱ mba bo̱ngo̱ jita. Nde o be bete̱medi pe̱, nje yongwane̱ mba ye nde malea ma Minia 15:22, ma mome̱le̱ ná di baise̱ bape̱pe̱ malea. Na baise̱ jongwane̱ o mbasan ma bonasango bena bou o mbad’a mudī. Oteten abu, o ta o be̱ne̱ bandise̱ ńama, bandise̱ bewudu, bipedi, name̱ne̱ pe̱ na ba ba ta ba bia janda mambo. Dia no̱ngo̱ dia no̱ngo̱, biso̱ be̱se̱ di we̱li tongwe̱le̱ y’ebolo ende̱ne̱ e ta e te̱me̱ biso̱ oboso.

O mbu 1973, biso̱ na munj’am di belabe̱ o bolea o Bete̱l a Fre̱nsi. Ebol’am yaboso pe̱ yena na kusino̱ owo e ta nde ebolo ende̱ne̱. Oteten a mimbu 1970 na 1993 ebol’a bonasango asu o Kamerun e ta owas’a mwekan. Na ta so̱ nangame̱n so̱ myano ma ne̱ni kusea babo̱ kalati. Na si ta na bia nga na me̱nde̱ we̱le̱ bola y’ebolo. Yen ebe, munasango ńena nu ta ńombwea ebolo o Fre̱nsi a maki nika, na mo̱ embe̱ mba, a kwala ná: “Bonasango asu o Kamerun ba be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o kusa da la mudī. Jangame̱n bola me̱se̱ na me̱se̱ ná ba kuse mo̱.” Nika pe̱ nde di bolino̱.

Nalo o lo̱ndo̱ ngedi jita o bekombo bena be dinge̱le̱ Kamerun o bwam ná na dongame̱ne̱ bonasango ba Kamerun. Ba bonasango ba ngiń’a mulema na dibie̱ bongwane̱ mba o so̱ myano kańena bonasango asu ba Kamerun ba kusi da la mudī ponda ye̱se̱. Yehova a namse̱ miwe̱n masu. O pambo a ponda ńa lambo ka 20 mbu, baboledi bao ba y’ekombo ba si subi to̱ buńa o kusa Njongo a Betatedi name̱ne̱ pe̱ na kalat’a mo̱di di tano̱ di bele̱ ná Le Ministère du Royaume.

Ponda di tano̱ di yengane̱le̱, na maki ná Angèle a be̱n mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. Na bati pe̱ je̱ne̱ nika ponda di bane̱no̱. K’eyembilan, buńa di bane̱no̱, a baise̱ mba oteten a bulu ná na kane̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ o bolea mo̱ na mulema mwe̱se̱. Yehova alabe̱ pe̱ mu muka.

Angèle ongwane̱ pe̱ mba o bata lakisane̱ Yehova. K’eyembilan, o mbu 1973 ponda di belabe̱no̱ o bolea o Bete̱l, na si ta na be̱ne̱ ńo̱ngi jita ońolana na ta na to̱ndo̱ ebol’ebondo. Angèle o̱nge̱le̱ mba ná di bake̱ nde Yehova malonge̱ masu. Na ná jangame̱n pe̱ bola to̱ nje bebokedi bao be mabaise̱no̱ biso̱ ná di bole. (Bon. 13:17) Na kasi di jo̱nge̱le̱ lao. Na biso̱ jala so̱ o Bete̱l! Munj’am e dibie̱, muyao, a to̱ndi pe̱ Yehova na mulema mwe̱se̱; be bede̱mo be boli ná mulatako masu mu be̱ ngińa, bongwane̱ pe̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o longe̱ lasu le̱se̱.

Tatan di mádunano̱, Angèle a dia te̱ nde mut’a bwam, na nu masue̱le̱ pe̱ mba. K’eyembilan, ná jukeye o besukulu ba bebokedi, biso̱ na Angèle di botedi o jokwa to̱po̱ Inglisi, ońolana jita la be besukulu be matomba nde na Inglisi. Jalo so̱ o mwemba ma eyem’a Inglisi, to̱ná di tano̱ di mábe̱ne̱ 70 ma mbu. Kana neno̱ elong’a Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo ma Fre̱nsi, e ta mba ndutu o so̱ ponda o jokwa eyeme̱ epe̱pe̱. Nde biso̱ na Angèle di suane̱le̱. Tatan di mábe̱ne̱no̱ 80 ma mbu, di mabenga boṅsane̱ ndongame̱n o leme̱ lobane̱, nika ńe nde Inglisi na Fre̱nsi. Di mabola pe̱ me̱se̱ na me̱se̱ ná jukeye o ndongame̱n na o dikalo na mwemba masu. Yehova a namse̱ miwe̱n masu o jokwa eyem’a Inglisi.

O mbu 2017, di kusi bonam bonde̱ne̱. Biso̱ na Angèle jukedi o esukul’a belongi ba Mabe̱le̱ ma Mikanjo m’ebolo na bito babu o wum’a belēdi ya Watchtower o Patterson, Ńu Yo̱rk.

Yehova e nde Mulēdi Nunde̱ne̱. (Yes. 30:20) E titi so̱ mańaka ná baboledi bao, e be̱ ba ba mákokwe̱ mimbu to̱ beso̱mbe̱ ba kuse belēdi be peti bwam! (Ndim. 4:5-8) E, bonasango na bonańango be ná ba no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o longe̱ labu, ba timba pe̱ baboledi ba Yehova ba jemea. Kalat’a Minia 9:9 e mo̱nge̱le̱ biso̱ ná: “Batea ńadibie̱, nde a mabenga bia, okwe̱le̱ nute̱m na sim, nde a mato̱nde̱le̱ bia lao.”

Ponda iwo̱, na yo̱ki jo̱nge̱le̱ bo bulu o midongo ma Algeria ye we̱nge̱ lambo ka 60 mbu. Bo bulu, na si wusa jo̱nge̱le̱ ná na me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ le bonam ka din. Noko mambo jita tongwea na bane̱! Yehova a boli pe̱ mba Angèle mut’a bwam ńa mańaka, na nu malonde̱ pe̱ mba na muńe̱nge̱. Di no̱ngi so̱ bedomsedi ná to̱ buńa di si me̱nde̱ jembe̱ o jokwa na Sango asu ńe o mo̱ń name̱ne̱ pe̱ na bonasango na bonańango bena ba to̱ndi mo̱.