1. Nyi yí taɖo ewanɔ nɔ Yehowa sɛntɔwo hweɖowonu mɔ yewoci akogoɔ?

EWANƆ nɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ hweɖowonu mɔ mìci akogo. Dejinjinnɔ nɔ mɛɖowo gbɔxwe woɖunɔ seselelanmɛ cɛ ji o. Vɔ eʒinnɔ mɛbuwo ji na nɔ hwenu jinjin. Nɔ amowo sugbɔ trɔdo mì can ɔ, etɛnŋ wa nɔ mì mɔ mìci akogo. Nɔ mɛɖewo yi hamɛ yoyu ɖe mɛɔ, egbɔnnɔnu nɔ wo mɔ woaɖo exlɔwo. Mɛbuwo shin le xomu ci mɛ wowanɔ enuwo doju le, vɔ nɔ wojinjin do wowo xomumɛtɔwoɔ, wosenɔ le wowoɖekiwo mɛ mɔ yewoci akogo. Ci amɛ vevi ku nɔ mɛɖewoɔ, wodegbekpɔ mɛ ci woado ha koɖo o. To vo nɔ yɛɔ, Kristotɔ sugbɔtɔ, vevitɔ mɛ ciwo yí xɔ nyɔnɔnwi lɔ dejinjin o, senɔ le wowoɖekiwo mɛ mɔ yewoci yewoɖekɛ, nɔ wowo xomumɛtɔ alo wowo xlɔ ciwo yí denyi Yehowa sɛntɔwo gbe wo alo ci yumɛ nɔ wo.

2. Nyɔbiɔse ciwo mɛ mìagbejeɔ?

² Yehowa nya enushianu ci yí jɔjɔ do mì ji yí gbesenɔ nu gɔnmɛ nɔ mì. Nɔ mìsekɔ le mìwoɖeki mɛ mɔ mìci akogoɔ, ényanɔ yí jinɔ mɔ yeakpedo mì nu. Lé ekpenɔdo mì nu doɔ? Nyi mìatɛnŋ awa asɔ kpedo mìwoɖeki nuɔ? Yí lé mìatɛnŋ akpedo mɛ ciwo yí ewa nɔ mɔ yewoci akogo nu le hamɛ lɔ mɛɔ? Na mìakpɔ ɖoŋci lɔwo.

3. Lé Yehowa dasɛ mɔ yesɔ ɖe le ji nɔ Eli doɔ?

³ Yehowa ji mɔ ye sɛntɔwo pleŋ le nɔnɔ jijɔ mɛ. Dejinjin le mìwo ɖekaɖeka gbɔ o, nɔ mìle ŋshishi mɛ alo gbɔjɔɔ, ényanɔ. (Eha. 145:18, 19) Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ nyɔnuɖɛtɔ Eli do yí kpedo nu. Ŋsu egbejinɔtɔ cɛ nɔ agbe le hwenu sɛnŋsɛnŋ ɖeka mɛ nɔ Izraɛli jukɔn. Woci yumɛ nɔ Yehowa sɛntɔwo sɛnsinɖe yí Eli yí nyi mɛ  ci wojijiɛ taŋtaŋ awu. (1 Efy. 19:1, 2) Gbesɔ kpe niɔ, Eli bu mɔ yeɖekɛ yí nyi Yehowa sɛntɔ ci yí kpɔtɔ, ecɛ tɛnŋ na agbegbɔjɔ doji. (1 Efy. 19:10) Mawu ɖe blɛ wa ŋɖeka sɔ kpedo Eli nu. Yehowa dɔ mawudɔla ɖeka ɖaɖa nɔ ana kankandoji Yi nyɔnuɖɛtɔ lɔ mɔ yideci akogo o. Mawudɔla lɔ nu nɔ Eli mɔ Izraɛlivi sugbɔ buwo kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ!—1 Efy. 19:5, 18.

4. Lé Maki 10:29, 30 dasɛ mɔ Yehowa sɔnɔ ɖe le ji nɔ yi sɛntɔ ciwo yí degbexɔkɔ alɔdu so wowo xomumɛtɔwo koɖo wowo xlɔwo gbɔ doɔ?

⁴ Yehowa nya mɔ nɔ mìsɔ gbeta mɔ mìasɛn yeɔ, amɛ sugbɔ le mì mɛ ɖo asɔ enu sugbɔ sa vɔn. Enu ciwo mìatɛnŋ asɔ sa vɔn ɖeka yí nyi alɔdu ci mìwo xomumɛtɔ koɖo mìwo xlɔ ciwo yí desɛnkɔ Yehowa nanɔ mì. Taŋfuin ci apotru Piɛ vɔnkɔɔ, eyi ebiɔ enyɔ cɛ Yesu se: “Mìwo sogbeɖe enuwo pleŋ ɖɛ yí kplɔ eo do. Nyi koŋ yí á va nyi mìwotɔ le mɛ ɔ?” (Mt. 19:27) Yesu sɔ lɔnlɔn na kankandoji yi dokplɔtɔwo mɔ hamɛ lɔ mɛ tɔwo avale shigbe xomumɛtɔwo nɔ wo. (Hlɛn Maki 10:29, 30.) Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa ci yí nyi mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ ɖo gbe mɔ yeakpedo amɛshiamɛ ci yí aji mɔ yeasin nu. (Eha. 9:10) Kpɔ enu ŋtɔŋtɔ ɖewo ciwo àtɛnŋ awa keŋ axɔ Yehowa lɔdu nɔ èsekɔ le eoɖeki mɛ mɔ yeci akogo.

5. Nyi yí taɖo enyɔ mɔ àbunɔ tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpekɔdo eo nu doɔ?

⁵ Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpekɔdo eo nu do. (Eha. 55:22) Ecɛ akpedo eo nu nado jeshi mɔ yedeci akogo o. Nɔvinyɔnu trɛnnɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Carol, * deɖo yi xomumɛtɔ ɖe le nyɔnɔnwi lɔ mɛ o. Énu mɔ: “Ci ŋbu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpedo ŋnu yí ŋto cukaɖawo mɛɔ, ena ŋse le nyɛɖeki mɛ mɔ ŋdeci akogo o. Egbena ŋkando ji mɔ Yehowa agbekpɔtɔ akpekpeɛdo ŋnu.”

6. Lé 1 Piɛ 5:9, 10 atɛnŋ ado ŋsɛn mɛ ciwo ewakɔ nɔ mɔ yewoci akogo doɔ?

⁶ Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpekɔdo ao  kpena xɔsetɔ ciwo yí ewakɔ nɔ mɔ yewoci akogo nu. (Hlɛn 1 Piɛ 5:9, 10.) Nɔviŋsu Hiroshi ɖekɛ yí nyi Kunuɖetɔ le yi xomu mɛ na nɔ exwe sugbɔ. Énu mɔ: “Le hamɛ lɔ mɛɔ, àdo jeshi fafɛɖe mɔ amɛshiamɛ yí ɖo cukaɖawo. Ci mìnya mɔ mì pleŋ yí jekɔ agbla le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, atɛnŋ ado ŋsɛn mɛ ciwo ewakɔ nɔ mɔ yewoci akogo le nyɔnɔnwi lɔ mɛ.”

7. Lé gbedodoɖa kpedo eo nu doɔ?

⁷ Donɔ gbe ɖaɖa, hlɛnnɔ Bibla yí ayinɔ bɔbɔwo. Èɖo anu lé ewakɔ do nɔ eo teŋ nɔ Yehowa. (1 Piɛ 5:7) Nɔvinyɔnu jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Massiel se le yiɖeki mɛ mɔ yeci azɔge le ye xomumɛtɔwo gbɔ, hwenu esɔ gbeta mɔ yeasɛn Yehowa. Énu mɔ: “Enuvevitɔ ɖeka ci yí kpedo ŋnu yí ŋmi kpɔkpɔɛ mɔ ŋci nyɛɖekɛ yí nyi gbedodoɖa nɔ Yehowa veviɖe so jimɛ. Ényi Eda ŋtɔŋtɔ nɔŋ yí ŋdonɔ gbe ɖaɖa ŋkeŋke yí nunɔ lé ewakɔ nɔŋ do ni.”

8. Lé Mawu Nyɔ lɔ hlɛnhlɛn koɖo tamɛbubukpɔ so nu kpedo eo nu doɔ?

⁸ Hlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ gashiagamɛ yí abunɔ tamɛ kpɔ so exolɔlɔ ciwo yí dasɛ mɔ Yehowa lɔn eo nu. Nɔvinyɔnu Bianca xomumɛtɔwo nunɔ enyɔ ciwo yí agbɔjɔɛ, gan yí edo ji. Éɖe mɛ mɔ: “Bibla mɛ xolɔlɔwo hlɛnhlɛn koɖo agbemɛ xolɔlɔ Yehowa sɛntɔ ciwo yí to nɔnɔmɛ cɛ hanwo mɛ koɖo tamɛbubukpɔ so wo nu yí kpedo ŋnu sugbɔ.” Kristotɔ ɖewo lénɔ mawunyɔkpukpui vevi fakɔnnamɛwo do tamɛ, ɖewo yí nyi Ehajiji Wema 27:10 koɖo Ezai 41:10. Mɛbuwo kpɔɛ mɔ nɔ yewoɖokɔ to enyɔledokajiwo, drakɔ bɔbɔwo do alo hlɛnkɔ Biblaɔ, yewodegbesenɔ le yewoɖekiwo mɛ mɔ yewoci akogo sugbɔ o.

9. Lé bɔbɔwo yiyi kpedo eo nu doɔ?

⁹ Tekpɔ ayinɔ bɔbɔwo gashiagamɛ. Enu ciwo woakpla le bɔbɔ lɔwo ado ŋsɛn eo yí àtɛnŋ agbejeshi nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo ɖɛ doji. (Ebre. 10:24, 25) Massiel ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Ci ŋkpɛn wanɔŋ can ɔ, ŋɖui mɔ nayinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo pleŋ yí aɖonɔ nyɔ ŋci. Ecɛ kpedo ŋnu yí ŋkpɔɛ mɔ ŋte gogo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo doji le hamɛ lɔ mɛ.”

10. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìanyi xlɔ koɖo Kristotɔ egbejinɔtɔwoɔ?

¹⁰ Do ŋsɛn exlɔnyinyi ci yí le eo koɖo Kristotɔ egbejinɔtɔwo gblamɛ. Nyi xlɔ koɖo mɛ ciwo yí le ao hamɛ lɔ mɛ, mɛ ciwo gbɔ àtɛnŋ akpla nu so. Wotɛnŋ shin wu eo alo ètɛnŋ nyi mɛganxoxu nɔ wo, wotɛnŋ nyi akɔ bu mɛ tɔwo. Bibla ɖo  ŋwi nɔ mì mɔ “amɛshinshinwo gbɔ yí wokpɔnɔ nunya le.” (Job 12:12, NWT) Mɛganxoxuwo can atɛnŋ akpla nu so jajɛ egbejinɔtɔwo gbɔ. Ʒonatan nyi mɛganxoxu nɔ Davidi sesese, gan ecɛ dena woanyi exlɔ eglo o. (1 Sam. 18:1) Davidi koɖo Ʒonatan kpedo wowonɔnɔwo nu yí wosɛn Mawu ci wole cukaɖa sɛnŋwo mɛ can. (1 Sam. 23:16-18) Nɔvinyɔnu Irina ɖekɛ yí nyi Kunuɖetɔ le yi xomu mɛ, énu mɔ: “Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo atɛnŋ anyi eda, enɔ koɖo nɔjinɔwo nɔ mì le gbɔngbɔnmɛ nyao. Yehowa atɛnŋ azan wo yí asɔ kpɔ mìwo ʒanwo gbɔ.”

11. Nyi èɖo awa yí ado ŋsɛn exlɔnyinyi ci le eo koɖo nɔviwo gblamɛɔ?

¹¹ Exlɔ yoyuwo ɖoɖo tɛnŋ gbɔnnu, vevitɔ nɔ ènyi ŋkpɛntɔnɔ. Nɔvinyɔnu Ratna wanɔ ŋkpɛn, ékpla nyɔnɔnwi lɔ ci wocikɔ yumɛ ni can. Émɔ: “Ŋvado jeshi mɔ ŋʒan nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo kpekpedonu le hamɛ lɔ mɛ.” Atɛnŋ agbɔnnu mɔ ànu enu ciwo yí wakɔ eo nɔ mɛɖe, vɔ nɔ èwɛɔ, mɛ ci ènui nɔ atɛnŋ avanyi ao xlɔ vevi. Ao xlɔwo ji mɔ yewoado ŋsɛn eo yí akpedo eo nu, vɔ eoŋtɔ yí awɛ yí woanya lé woakpedo eo nu do.

12. Lé kunuɖeɖedɔ lɔ atɛnŋ akpedo eo nu naɖo exlɔ nywiwo doɔ?

¹² Emɔ nywitɔ ɖeka ci ji woato yí aɖo xlɔwo yí nyi kunuɖeɖe doju koɖo ao kpena Kristotɔwo. Carol ci nyɔ mìnu vayi nu mɔ: “Ci ŋzannɔ gamɛ sugbɔ koɖo mìwo nɔvinyɔnuwo le kunuɖegbe koɖo teokrasidɔ buwo mɛɔ, ŋvaɖo exlɔ nywi sugbɔ. So exwe nɛniɖe keɔ, Yehowa to exlɔ cɛwo ji yí kpedo ŋnu.” Mìakpɔ nyɔna sugbɔ nɔ mìje agbla yí ɖo exlɔ nywiwo le Kristotɔ egbejinɔtɔwo mɛ. Yehowa tonɔ exlɔ cɛwo ji yí donɔ ŋsɛn mì nɔ mìgbɔjɔ, le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìsekɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìci akogo.—Elo. 17:17.

13. Agban ci yí le mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ pleŋ jiɔ?

¹³ Agban le mì pleŋ ji le hamɛ lɔ mɛ mɔ mìana fafa ali yí adasɛ mɔ mìlɔn amɛshiamɛ, nɔ ŋgbewakɔ nɔ mɛɖe mɔ yeci akogo o. (Ʒan 13:35) Enu ci mìawa koɖo enyɔ ci mìanu atɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo sugbɔ! Do jeshi nyɔ ci nɔvinyɔnu ɖeka nu. Émɔ: “Ci ŋkpla nyɔnɔnwi lɔɔ, hamɛ lɔ vatrɔ anyi xomu. Nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo tɔ dɛn le mɛɔ, ŋdatɛnŋ anyi Yehowa Kunuɖetɔ o.” Nyi àtɛnŋ awa yí akpedo mɛ ciwo yí nyi wowoɖekɛ le nyɔnɔnwi lɔ mɛ nɔ woakpɔɛ mɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo le hamɛ lɔ mɛ lɔn yewoɔ?

14. Lé àwɛ anyi xlɔ koɖo amɛ yoyuwoɔ?

¹⁴ Tekpɔ anyi xlɔ koɖo amɛ yoyuwo. Mìtɛnŋ tɔɛ ji koɖo ozɔndodo nɔ amɛ yoyuwo va hamɛ lɔ mɛ koɖo jijɔ. (Rɔm. 15:7) Vɔ denyi egbedodo nɔ wo ɖekɛ ji mìasɛn o. Mìji mɔ mìanyi xlɔ vevi koɖo wo keke asɔyi. Eyi taɖo wanɔ xomɛvu yí adanasɛ nɔ amɛ yoyuwo mɔ yesɔ ɖe le ji nɔ wo nyɔnɔnwimɛtɔ. Ŋgbebiɔ enyɔ ciwo yí awa ŋkpɛn nɔ wo se o, vɔ tekpɔ amɔŋje cukaɖa ciwo mɛ wototoɔ. Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mɛɖewo mɔ woanu lé enu wakɔ nɔ wo do, eyi taɖo ŋgbemɔ dandandan yí woaxo nuxu o. Vɔ sɔ xomɛfafa koɖo ayexa biɔ nyɔ wo se yí aɖo to wo koɖo jigbɔnɖɛ. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ abiɔ wo se mɔ lé wowɛ yí kpɔ nyɔnɔnwi lɔ ma.

15. Lé Kristotɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔnmɛ kpenɔdo mɛbuwo nu le hamɛ lɔ mɛ doɔ?

¹⁵ Xɔse mɛɖekamɛɖeka tɔ asɛnŋ nɔ mìdanasɛ mɔ mìsɔ ɖe le ji nɔ mìwonɔnɔwo  le hamɛ lɔ mɛ. Vevitɔ nɔ hamɛmɛshinshinwo koɖo mɛ ciwo yí shin le gbɔngbɔnmɛ sɔnɔ ɖe le ji nɔ amowo. Melissa ci nɔlɔ hɛn le nyɔnɔnwi lɔ mɛ nu mɔ: “Ŋdo akpe veviɖe mɔ nɔvi ciwo yí nyi eda han nɔŋ zannɔ wowo gamɛ do ŋnu yí danasɛ mɔ yewosɔ ɖe le ji nɔŋ so exwe sugbɔ ke. Nɔ nyɔ ɖe xaxaŋ ɔ, ŋkpɔnɔ mɛɖeka ci yí aɖo toŋ duu.” Mauricio nyi nɔviŋsu jajɛ ci yí se le yiɖeki mɛ mɔ yeci akogo hwenu mɛ ci yí kpla Bibla koɖi to le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Énu mɔ: “Hamɛmɛshinshinwo dasɛ mɔ yewosɔ ɖe le ji nɔŋ, wokpedo ŋnu sugbɔ. Wokannɔ seŋ koɖoŋ blaŋblaŋ. Wowanɔ dɔ koɖoŋ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ, wonunɔ enuvevi ciwo wokpɔ le amɛɖekishi nukplakpla mɛ nɔŋ yí gbemunɔ munu koɖoŋ hɛnnɛ.” Melissa koɖo Mauricio vanyi gashiagamɛ sumɔsumɔdɔwatɔwo.

16-17. Enu ŋtɔŋtɔ ciwo mìatɛnŋ awa asɔ kpedo mɛbuwo nuɔ?

¹⁶ Wa enu ŋtɔŋtɔwo asɔ kpedo amowo nu. (Gal. 6:10) Leo nyi eŋɛnywidratɔ ejugodutɔ le eju ci yí jinjin le yi xomumɛtɔwo gbɔ. Énu mɔ: “Enu ci yí ʒannɔ kabakaba yí nyi woawa xomɛvu nyɛkuin ɖe nɔ amɛ le gamɛ nywi ji. Ŋɖo ŋwi hwenu ŋje afɔku ɖeka koɖo ehun. Ci ŋgbɔ va axomɛɔ, ŋcaka le nyɛɖeki mɛ sugbɔ. Vɔ asu koɖo ashi ɖeka yɔŋ mɔ mava ɖu enu kleŋ ɖeka koɖo yewo le axomɛ. Ŋdegbeɖo ŋwi enu ci mìɖu gbenɔgbe o, vɔ enu ci ŋɖo ŋwi yí nyi mɔ woɖo toŋ koɖo xomɛfafa. Eyi vɔ ŋhaya le nyɛɖeki mɛ keŋkeŋ!”

¹⁷ Teokrasi wanawo shigbe takpekpe koɖo takpekpeganwo jɔnɔ ji nɔ mì pleŋ, ɖo mìdonɔ ha koɖo mɛbuwo yí kannɔ seŋ so enyɔ ciwo wonu nu. Ele ahan gan, Carol ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Ŋsenɔ le nyɛɖeki mɛ mɔ ŋci akogo, vevitɔ le takpekpewo koɖo takpekpeganwo mɛ.” Nyi yí taɖoɔ? Émɔ: “Nyɔnɔnwi enyi mɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sanŋdi alo kotokun nɛniɖe trɔdoŋ, vɔ wonɔnɔ ju koɖo wowo xomuwo. Nɔ ŋkpɔ wo ahan ɔ, ewanɔ nɔŋ mɔ ŋci nyɛɖekɛ.” Nɔ asu alo ashi ku nɔ mɛɖeɔ, takpekpegan alo takpekpe ŋkɔtɔ yiyi gbɔnnɔnu ni.  Èjeshi mɛɖe ɖɛ yí etokɔ cukaɖa ŋtɔ́ hanwo mɛa? Danyɔ mɔ àyɔɛ nɔ avanɔ ju koɖo ao xomu le takpekpe ci yí gbɔgbɔ mɛ ba?

18. Lé mìatɛnŋ awa do 2 Korɛntitɔwo 6:11-13 ji le mɛdruxɔxɔ kpaxwe doɔ?

¹⁸ Ji gamɛ anɔnɔ ju koɖo mɛbuwo. Tekpɔ ayɔnɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu vovovo nɔ woava nɔ ju koɖo eo, vevitɔ mɛ ciwo atɛnŋ awa nɔ mɔ yewoci akogo. Mìji mɔ ‘mìahun mìwo jiwo mɛ fafɛɖe,’ vevitɔ nɔ mɛ cɛ hanwo. (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 6:11-13.) Melissa ci mìyɔ vayi nu mɔ: “Eji ŋtɔŋtɔ jɔnɔ mì nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yɔ mì va wowo xomu mɛ nɔ mìanɔ ju koɖo wo alo nɔ mìaɖyi sa yi fiɖe doju.” Mɛɖe le míwo hamɛ lɔ mɛ yí àtɛnŋ axɔɛ mɛdrua?

19. Hwenu yí ejunɔnɔ koɖo mìwo kpena Kristotɔwo le veviɖe koŋ ɔ?

¹⁹ Hwenu ɖewo li koŋ yí mìwo kpena Kristotɔwo aji mɔ yewoanɔ ju koɖo mì. Atɛnŋ agbɔnnu nɔ nɔvi ɖewo mɔ woanɔ ju koɖo wowo xomumɛtɔ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔ o le ŋsusɛnsɛn zanwo ɖuɖu hwenu. Le mɛbuwo kpaxweɔ, wosenɔ vevi taŋ le ŋkeke ɖewo ji, le kpɔwɛ mɛ, ŋkeke ci ji wowo mɛ vevi ɖe ku. Nɔ mìnɔnɔ ju koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí tokɔ cukaɖa cɛ hanwo mɛɔ, mìadasɛ nɔ wo mɔ mì “bubu tamɛ kpɔ so [wo] nu koŋ.”—Fili. 2:20.

20. Lé enyɔ ci Yesu nu le Matie 12:48-50 mɛ kpenɔdo mì nu nɔ ewakɔ mì mɔ mìci akogoɔ?

²⁰ Susu sugbɔ li ciwo yí taɖo Kristotɔ ɖe ase le yiɖeki mɛ mɔ yeci akogo hweɖowonu. Vɔ mìdeɖo aŋlɔbe gbeɖe mɔ Yehowa nya mɔ mìɖonɔ seselelanmɛ ŋtɔ́ hanwo o. Énanɔ alɔdu ci yí ʒan mì, sugbɔtɔɔ, éwɛni to mìwo kpena Kristotɔwo ji. (Hlɛn Matie 12:48-50.) Mìwo can, mìatɛnŋ adasɛ mɔ enu ciwo Yehowa wanɔ nɔ mì jeŋ nɔ mì, nɔ mìtekpɔ kpenɔdo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí nyi mìwo xomumɛtɔwo le gbɔngbɔnmɛ nu. Ðekpokpuiɖe ewakɔ nɔ mì hweɖowonu can ɔ, mìdeci akogo gbeɖe o, ɖo Yehowa le koɖo mì gashiagamɛ!