Pavel je napisal: »Jaz pa sem po postavi umrl, kar zadeva postavo, da bi oživel, kar zadeva Boga.« (Gal. 2:19)

Te Pavlove besede so v skladu s tem, kar je napisal občinam v rimski provinci Galatiji. Na nekatere tamkajšnje kristjane so vplivali lažni učitelji. Ti so učili, da je posameznik lahko rešen samo, če se drži Mojzesove postave, še posebej obreze. Toda Pavel je vedel, da Bog od svojih služabnikov obreze ne zahteva več. Prepričljivo je zavrnil lažne nauke in sovernikom okrepil vero v odkupno žrtev Jezusa Kristusa. (Gal. 2:4; 5:2)

Sveto pismo jasno pove, da se posameznik po smrti ne zaveda svoje okolice niti ta ne vpliva nanj. (Prid. 9:5) Ko je Pavel rekel, da je »umrl, kar zadeva postavo«, je hotel reči, da Postava ne vpliva več nanj. Prepričan je bil, da je zaradi vere v odkupno žrtev »oživel, kar zadeva Boga«.

Do te spremembe Pavlovih okoliščin je prišlo »po postavi«. Zakaj? Malo prej je pojasnil, »da človek ni razglašen za pravičnega z deli po postavi, temveč le po veri v Kristusa Jezusa«. (Gal. 2:16) Vseeno je Postava imela pomembno vlogo. Pavel je Galačanom pojasnil: »Bila je dodana, da bi se razodeli prestopki, dokler ne bi prišlo seme, ki mu je bila dana obljuba.« (Gal. 3:19) Po Postavi je bilo torej očitno, da se nepopolni in grešni ljudje ne morejo popolnoma držati Postave in da potrebujejo popolno žrtev. Zato je Postava vodila ljudi do »semena«, do Kristusa. Posameznika, ki veruje v Jezusa Kristusa, lahko Bog razglasi za pravičnega. (Gal. 3:24) Pavel je bil razglašen za pravičnega, ker je po Postavi sprejel Jezusa in začel verovati vanj. Od takrat naprej je »umrl, kar zadeva postavo,« in »oživel, kar zadeva Boga«. Nanj ni več vplivala Postava, ampak Bog.

Pavel je podobno misel izrazil v svojem pismu Rimljanom. »Tako ste tudi vi, moji bratje, po Kristusovem telesu umrli, kar zadeva Postavo. [...] Zdaj smo oproščeni Postave, ker smo glede tega, kar nas je držalo v svojem objemu, umrli.« (Rim. 7:4, 6) Tukaj in v Galačanom 2:19 Pavel ni govoril o tem, da bi umrl kot po Postavi obsojen grešnik. Očitno je govoril o tem, da je osvobojen. Postava ni imela več oblasti nad njim in drugimi kristjani, ki so tako kot on bili osvobojeni po veri v Kristusovo odkupno žrtev.