Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 28

Dira Gore go be le Khutšo ka go se Phadišane le ba Bangwe

Dira Gore go be le Khutšo ka go se Phadišane le ba Bangwe

“Anke re se beng ba ikgopolago, re tsošetšana phenkgišano e bile re jelana mona.”—BAGAL. 5:26.

KOPELO 101 Go Šoma Gotee ka Kwano

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1. Go rata phadišano go ka gobatša batho ba bangwe bjang?

BATHO ba bantši lehono ba rata phadišano e bile ga ba na taba le gore ba gobatša batho ba bangwe. Ka mohlala, ge rakgwebo a nyaka gore kgwebo ya gagwe e atlege a ka dira dilo tšeo di feleletšago di gobatša borakgwebo ba bangwe. Motho yo a tsenetšego phadišano ya dipapadi a ka gobatša batho ba bangwe bao a phadišanago le bona gore a wine. Ngwana wa sekolo a ka kopiša ge a ngwala ditlhahlobo gore a tle a swanelege go ya yunibesithing ya maemo a godimo. Ka ge re le Bakriste re a tseba gore go dira dilo tša go swana le tše ke phošo ka ge e le “mediro ya nama.” (Bagal. 5:19-21) Eupša na go a kgonega gore bana babo rena le dikgaetšedi ba phadišane le ba bangwe ka phuthegong ba sa lemoge? Go bohlokwa gore re ipotšiše potšišo ye ka gobane go rata phadišano go ka dira gore ka phuthegong go se sa ba le botee.

2. Re tlo bolela ka’ng sehlogong se?

2 Sehlogong se re tlo bolela ka dilo tšeo di ka dirago gore re nyake go phadišana le bana babo rena le dikgaetšedi ka phuthegong. Re tlo bolela le ka mehlala ya banna le basadi ba botegago ba ka Beibeleng bao ba sa kago ba phadišana le ba bangwe. Sa pele, a re boneng gore ke eng seo se ka dirago gore re nyake go phadišana le ba bangwe.

HLAHLOBA MAIKEMIŠETŠO A GAGO

3. Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona?

3 Go bohlokwa kudu gore re fele re hlahloba maikemišetšo a rena. Re ka ipotšiša dipotšišo tša go swana le gore: ‘Na ke ipona ke le bohlokwa ge ke ipapetša le batho ba bangwe? Na ke šoma ka thata ka phuthegong ka gobane ke nyaka go phala ba bangwe? Goba na ke nyaka go dira sohle seo nka se kgonago go hlankela Jehofa?’ Ke ka baka la’ng re swanetše go ipotšiša dipotšišo tše? A re kweng dikarabo tšeo di tšwago ka Beibeleng.

4. Go ya ka Bagalatia 6:3, 4, ke ka baka la’ng re sa swanela go ipapetša le batho ba bangwe?

4 Beibele e re kgothaletša gore re se ke ra ipapetša le batho ba bangwe. (Bala Bagalatia 6:3, 4.) Ka baka la’ng? Ka gobane ge re ka ipotša gore re kgona go dira dilo tše itšego go feta bana babo rena re ka feleletša re ikgogomoša. Le gona ge re ka ipapetša le bana babo rena, re tlo nyama. Go sa šetšwe gore o nagana eng, seo se ka se go hole ka selo. (Rom. 12:3) Kgaetšedi Katerina * yoo a dulago Greece o re: “Ke be ke dula ke ipapetša le batho ba bangwe bao ba bonagalago ba le botse go mpheta, bao ba nago le bokgoni bja go bolela tšhemong e bile ba kgonago go ba le bagwera gabonolo. Ke ile ka feleletša ke ikwa ke se selo.” Re swanetše go dula re gopola gore Jehofa ga se a re gogela go yena ka gobane re le botsana, re na le bokgoni bja go bolela goba re ratwa ke batho, eupša o re gogetše go yena ka gobane re ikemišeditše go mo rata le go theetša morwa wa gagwe.—Joh. 6:44; 1 Bakor. 1:26-31.

5. O ithuta’ng go seo se ilego sa diragalela ngwanabo rena Hyun?

5 Potšišo e nngwe yeo re ka ipotšišago yona ke gore: ‘Na bana bešo le dikgaetšedi ka phuthegong ba ntseba ke na le khutšo goba ba ntseba ke dula ke ngangišana le ba bangwe?’ A re boneng seo se ilego sa diragalela ngwanabo rena Hyun wa kua South Korea. O be a nagana gore bana babo rena ba bangwe bao ba nago le ditokelo ka phuthegong ba be ba nyaka go bonala ba le bohlokwa go mo feta. O re: “Ke be ke sa sware bana babo rena bao gabotse e bile gantši ke be ke sa dumelelane le dilo tšeo ba di bolelago.” Go ile gwa direga’ng? O re: “Seo se ile sa dira gore ka phuthegong go se sa ba le botee.” Bagwera ba bangwe ba Hyun ba ile ba mo lemoša ka bothata bjoo a bego a na le bjona. Hyun o ile a dira diphetogo gomme lehono o hlankela e le mogolo yoo a batamelegago. Ge e ba re phadišana le ba bangwe go e na le go dira khutšo, re swanetše go dira diphetogo kapelapela.

PHEMA GO IKGOPOLA LE GO BA LE MONA

6. Go ya ka Bagalatia 5:26, ke dika dife tšeo di sa kgahlišego tše di ka dirago gore re phadišane le ba bangwe?

6 Bala Bagalatia 5:26. Ke dika dife tšeo di sa kgahlišego tšeo di ka dirago gore re feleletše re nyaka go phadišana le ba bangwe? Se sengwe sa tšona ke go ikgopola goba go nagana kudu ka rena. Motho yo a ikgopolago o a ikgantšha e bile o nagana ka yena feela. Seka se sengwe seo se sa kgahlišego ke mona. Motho yo a nago le mona o nyaka selo seo motho yo mongwe a nago le sona e bile o nyaka go mo tšeela selo seo. Le gona motho yo a jelago yo mongwe mona o mo hloile. Ruri re nyaka go sepelela kgole le dika tše tšeo di sa kgahlišego!

7. Ke mohlala ofe woo o bontšhago gore boikgogomošo le go ba le mona go kotsi?

7 Boikgogomošo le go ba le mona go ka swantšhwa le ditšhila tšeo di tsenego ka gare ga makhura ao a tšhelwago ka gare ga sefofane. Sefofane seo se ka kgona go thoma go fofa eupša ditšhila tšeo di lego ka gare ga makhura, di ka dira gore entšene e se šome gabotse gomme seo sa dira gore sefofane se palelwe ke go ema, ke moka sa pšhatlagana. Ka mo go swanago, motho a ka no hlankela Jehofa ka nakwana eupša ge e ba a na le boikgogomošo le mona o tlo wa. (Die. 16:18) O tlo tlogela go hlankela Jehofa, a ikgobatša a ba a kweša le batho ba bangwe bohloko. Re ka dira’ng gore re se be le boikgogomošo le mona?

8. Re ka dira’ng gore re se ke ra ikgogomoša?

8 Re ka phema go ba le boikgogomošo ka go latela keletšo yeo moapostola Paulo a ilego a e nea Bafilipi yeo e rego: “Le se dire selo ka tshele goba ka go ikgopola, eupša ka boikokobetšo le tšee gore ba bangwe ba le feta ka bogolo.” (Bafil. 2:3) Ge re tšea gore ba bangwe ba re feta ka bogolo re ka se nyake go phadišana le batho bao ba ka bago ba na le bokgoni bja go re feta. Eupša re tlo thaba le bona, kudukudu ge e ba ba diriša bokgoni bja bona go hlankela Jehofa. Ge e ba bana babo rena bao ba nago le bokgoni ba latela keletšo ye ya Paulo ba tlo kgona go bona dika tše dibotse tšeo re nago le tšona. Mafelelong ka moka ga rena ka phuthegong re tlo ba le khutšo le botee.

9. Re ka dira’ng gore re se ke ra jela bana babo rena le dikgaetšedi mona?

9 Re ka phema go ba le mona ka go lemoga gore go na le dilo tšeo re sa kgonego go di dira gabotse. Ge re ka lemoga, seo re ka se leke go bontšha ba bangwe gore re na le bokgoni go ba feta. Go e na le moo, re tlo lebelela gore re ka ithuta eng go bao ba nago le bokgoni go re feta. Ka mohlala, a re re ngwanabo rena yo mongwe ka phuthegong o kgona go bea dipolelo gabotse. Re ka mmotšiša gore o lokišetša bjang dipolelo tša gagwe. Ge e ba kgaetšedi yo a itšego a kgona go apea gabotse re ka mo kgopela gore a re thuše gore re kgone go kaonefatša tsela yeo re apeago ka yona. Le gona ge e ba mofsa yo a itšego a sa kgone go ba le bagwera gabonolo, a ka kgopela Mokriste yo a nago le bokgoni bja go ba le bagwera gore a mo thuše. Go dira dilo tše go ka re thuša gore re se ke ra ba le mona e bile ra kaonefatša bokgoni bja rena.

ITHUTE MEHLALENG YA BATHO BA KA BEIBELENG

Ka ge Gideone a be a na le khutšo o ile a dira gore go dule go na le khutšo magareng ga gagwe le Baefuraime (Bona dirapa 10-12)

10. Gideone o be a na le bothata bofe?

10 Nagana ka seo se ilego sa direga magareng ga Gideone, yoo a bego a etšwa molokong wa Manase, le banna ba molokong wa Efuraime. Jehofa o ile a thuša Gideone la banna bao a bego a na le bona ba 300 gore ba fenye ntweng, e lego seo se bego se ka dira gore Gideone le banna ba ba ikgogomoše kudu. Ge banna ba molokong wa Efuraime ba be ba kopana le Gideone, ba ile ba mo direla ditshele go e na le gore ba mo rete. Go be go bonagala banna ba ba be ba kwešitšwe bohloko ke gore Gideone ga se a ba bitša go tloga mathomong ge a be a yo lwa le manaba a Modimo. Banna ba ba be ba tshwenyegile ka gore batho ba swanetše go hlompha moloko wa bona. Eupša ba lebetše gore selo se bohlokwa ke gore Gideone a hlomphe leina la Modimo le gore batho ba Modimo ba šireletšwe.—Baa. 8:1.

11. Gideone o ile a araba bjang banna ba moloko wa Efuraime?

11 Gideone o ile a araba banna ba moloko wa Efuraime a ikokobeditše. O itše: “Ke dirile’ng ge ke bapišwa le lena?” Ka morago ga moo o ile a ba nea mohlala wa kamoo Jehofa a ilego a ba šegofatša ka gona. Banna bao ba ile ba iša “maswafo fase.” (Baa. 8:2, 3) Gideone o ile a ikokobetša e le gore go be le khutšo gare ga batho ba Modimo.

12. Re ithuta’ng mohlaleng wa Baefuraime le wa Gideone?

12 Re ithuta’ng pegong ye? Mohlala wa Baefuraime o re ruta gore re swanetše go tshwenyega kudu ka gore leina la Jehofa le retwe go feta go nyaka go šireletša leina la rena. Dihlogo tša malapa le bagolo ba ka ithuta se sengwe mohlaleng wa Gideone. Ba ka ithuta gore ge e ba motho yo mongwe a kwešitšwe bohloko ke selo seo ba se dirilego, ba swanetše go leka go lebelela dilo ka tsela yeo motho yoo a di lebelelago ka yona. Le gona ba ka reta motho yoo ge go na le dilo tšeo a di dirilego gabotse. Seo se tla dira gore ba bontšhe boikokobetšo, kudukudu ge e ba go le molaleng gore motho yoo o dirile phošo. Eupša go bohlokwa kudu go dula re na le khutšo le bana babo rena le dikgaetšedi go e na le go leka go ba bontšha gore ba dirile phošo.

Ka ge Hanna a be tshepa gore Jehofa o be a tlo tsena ditaba gare, o ile a boela a ba le khutšo (Bona dirapa 13-14)

13. Hanna o be a na le bothata bofe, gona o ile a thušwa ke’ng?

13 Nagana le ka mohlala wa Hanna. O be a nyalane le Elikana wa Molefi yoo a bego a mo rata kudu. Eupša Elikana o be a na le mosadi yo mongwe yoo a bitšwago Penina. Elikana o be a rata Hanna kudu go feta Penina. Eupša ‘Penina o be a na le bana, mola Hanna yena a be a se na bona.’ Ka baka leo, Penina o be a kwera Hanna, moo Hanna “a ilego a tlalelwa kudu.” Hanna o ile a ikwa bjang? O ile a nyama kudu moo a ilego “a lla e bile a sa je.” (1 Sam. 1:2, 6, 7) Ga go na moo Beibele e bontšhago gore Hanna o ile a leka go itefeletša go Penina. Go e na le moo, o ile a botša Jehofa kamoo a bego a ikwa ka gona le go tshepa gore o be a tla mo thuša. Na tsela yeo Penina a bego a swara Hanna ka yona e ile ya fetoga? Beibele ga e re botše. E no re botša feela gore Hanna o ile a boela a ba le khutšo ya monagano le gore o ile a se sa “bonagala a tshwenyegile.”—1 Sam. 1:10, 18.

14. Re ithuta’ng mohlaleng wa Hanna?

14 Re ithuta’ng mohlaleng wa Hanna? Re ithuta gore ge e ba go na le motho yoo a nyakago go phadišana le wena ka se sengwe, ga se wa swanela go phadišana le yena. Go e na le gore o bušetše bobe ka bobe, leka go dira khutšo le motho yoo. (Baroma 12:17-21) Le ge e ba a ka se fetoge, wena o tlo ba le khutšo e bile o tlo thaba.

Ka ge Apollo le Paulo ba be ba tseba gore Jehofa ke yena a ba thušago ba be ba sa jelane mona (Bona dirapa 15-18)

15. Apollo le Paulo ba be ba swana bjang?

15 Sa mafelelo, nagana ka seo re ka ithutago sona mohlaleng wa Apollo le wa moapostola Paulo. Bobedi bja bona ba be ba tseba Mangwalo kudu. Ba be ba tumile e bile ba tseba go ruta. Le gona ba be ba thušitše batho ba bantši gore e be barutiwa eupša ga se ba ka ba jelana mona.

16. Apollo e be e le motho wa mohuta mang?

16 Apollo o be a etšwa motseng wa “Aleksandria,” e lego lefelo leo batho ba mehleng yeo ba bego ba hwetša thuto e phagamego go lona. O be a na le bokgoni bja go bolela “e bile a tseba Mangwalo gabotse.” (Dit. 18:24) Nakong ya ge Apollo a be a ile go hlankela kua Korinthe, ba bangwe ka phuthegong ba ile ba mmontšha gore ba mo rata kudu go feta bana babo rena ba bangwe, go akaretša le Paulo. (1 Bakor. 1:12, 13) Na Apollo o ile a rata seo? Aowa. Ge e le gabotse, nakonyana ka morago ga gore Apollo a tloge Korinthe, Paulo o ile a mo kgopela gore a boe. (1 Bakor. 16:12) Ge nkabe Paulo a be a nagana gore Apollo o be a dira gore phuthego e se ke ya ba le botee, o be a ka se mo kgopele gore a boe. Ka gona Apollo o ile a diriša bokgoni bja gagwe gabotse. O ile a dira seo ka gore a bolele ditaba tše dibotse le go matlafatša bana babo. Seo se tloga se bontšha gabotse gore Apollo o be a ikokobeditše. Ka mohlala, ga go na moo Beibele e bolelago gore o ile a kgopišega ge Akhwila le Perisila ba be “ba mo hlalosetša tsela ya Modimo ka mo go nepagetšego kudu.”—Dit. 18:24-28.

17. Paulo o ile a dira’ng gore go be le khutšo?

17 Moapostola Paulo o be a tseba ka modiro o mobotse woo Apollo a bego a o dira. Eupša Paulo o be a se a tshwenyega ka gore batho ba be ba tlo bona Apollo a le kaone go mo feta. Ge re bala lengwalo leo Paulo a ngwaletšego Bakorinthe, re kgona go bona gore o be a ikokobeditše e bile a lebelela dilo ka tsela e botse. Go e na le gore a thabišwe ke bao ba bego ba re “nna ke wa Paulo,” o ile a dira gore go retwe Jehofa Modimo le Jesu Kriste.—1 Bakor. 3:3-6.

18. Go ya ka Bakorinthe ba Pele 4:6, 7, re ithuta’ng mohlaleng wa Apollo le wa Paulo?

18 Re ithuta’ng mohlaleng wa Apollo le wa Paulo? Re ithuta gore le ge re ka šoma ka thata go hlankela Jehofa le go thuša batho ba bantši gore mafelelong ba kolobetšwe, ga re dire seo ka matla a rena, eupša re thušwa ke Jehofa. Se sengwe seo re ithutago sona ke gore ge e ba re na le ditokelo tše itšego ka phuthegong re na le boikarabelo bjo bogolo bja gore re dire gore go be le khutšo. Re leboga kudu ge bana babo rena bao ba re etelelago pele ba dira gore go be le khutšo le botee ka phuthegong ka go re nea keletšo yeo e theilwego ka mangwalong le ka go dula ba lebeletše mohlala wa rena e lego Kriste Jesu, e sego ka go dula ba naganne ka bona!—Bala 1 Bakorinthe 4:6, 7.

19. Yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka kgona go dira’ng? (Bona le lepokisi leo le rego, “ O se ke wa Dira Gore go be le Phadišano ka Phuthegong.”)

19 Modimo o file yo mongwe le yo mongwe wa rena bokgoni. Re ka diriša bokgoni bjoo go “hlankelana.” (1 Pet. 4:10) Re ka bona eka dilo tšeo re di dirago ga di bohlokwa. Eupša bonyenyane bjoo re bo dirago bja gore go be le botee ka phuthegong bo swana le meroko e menyenyane yeo e swaragantšego seaparo. Eka ka moka ga rena re ka dula re šoma ka thata gore re se ke ra ipona re le ba bakaone go feta ba bangwe. Le gona re swanetše go ikemišetša go dira sohle seo re ka se kgonago gore ka phuthegong go be le khutšo le botee.—Baef. 4:3.

KOPELO 80 “Latswang le be le Boneng gore Jehofa o Lokile”

^ ser. 5 Sebjana sa letsopa se ka thubega gabonolo ge e ba se na le menga. Ka mo go swanago, le ka phuthegong go ka ba bonolo gore go se ke gwa ba le botee ge e ba ba bangwe ba rata go phadišana. Ge e ba ka phuthegong go se na botee re ka se kgone gore re hlankele Modimo ka khutšo. Sehlogo se se tlo re hlalosetša gore ke ka baka la eng re sa swanela go phadišana le ba bangwe le gore re ka dira eng gore go be le khutšo ka phuthegong.

^ ser. 4 Maina ao a dirišitšwego sehlogong se ga se a nnete.