1. Sar šaj te vlijajnel o natprevaruvačko duho upro manuša?

BUT manuša avdive tane sebična hem sikavena natprevaruvačko duho. Na primer, jekh biznismeni šaj te kerel šteta e javerenge samo te šaj te ovel po uspešno e javerendar ko plo biznis. Jekh sportisti šaj čak namerno te povredinel jekhe igrače taro javer timi samo te šaj te pobedinel. Jekh učeniko šaj ka prepišinel ko testi samo te šaj te khuvel ko nesavo poznato fakulteti. Sar hristijanja amen haljovaja kaj asavke bukja tane pogrešna, ola tane delo taro „postapke e grešno teloskere“ (Gal. 5:19-21). Ama, dali šaj nesave phralja ili phenja te sikaven natprevaruvačko duho ko sobranie bizo te oven svesna bašo adava? Važno tano te razmislina bašo akava soske o natprevaruvačko duho šaj te vlijajnel upro jekhipe ko sobranie.

2. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

² Ki akaja statija ka kera lafi bašo negativna osobine kola so šaj te čhiven amen te natprevarina amen amare phralencar. Isto agjaar, ka dikha o primer e Jehovaskere verna slugengoro taro purano vreme kola so na dozvolingje ki lende te razvinel pe asavko duho. Prvo, te dikha sar šaj te ispitina amare motivija.

3. Kola pučiba valjani te puča amen?

³ Šukar tano nesavo puti te ispitina amare motivija. Šaj te puča amen: „Dali merinava mli vrednost agjaar so  sporedinava man e javerencar? Dali dava mandar sa ko sobranie samo te šaj te ovav o najšukar ili barem pošukar taro nesavo phral ili phen? Ili, adava so kerava mangava te kerav le e Jehovaske?“ Soske valjani te puča amen akala pučiba? Dikh so vakerela e Devleskoro Lafi.

4. Sar so pišinela ko Galatite 6:3, 4, soske na valjani te sporedina amen e javerencar?

⁴ I Biblija pottikninela amen te na sporedina amen e javerencar. (Čitin Galatite 6:3, 4.) Soske? Prvo, ako mislinaja kaj siem pošukar amare phralendar, tegani šaj te ova gorda. Hem dujto, ako mislinaja kaj o javera tane pošukar amendar, tegani verojatno ka obeshrabrina amen. Nane mudro te razmislina agjaar (Rim. 12:3). Jekh phen so vikinela pe Katerina, * koja so živinela ki Grcija, vakerela: „Angleder sporedinava man sine e javerencar so mislinava sine kaj tane pošuže mandar, pošukar ki služba hem so sine len poviše amala. Adava kergja te mislinav kaj na vredinava“. Nikogaš na valjani te bistra kaj o Jehova privlečingja amen ki peste na adaleske so siem šuže, so keraja šukar lafi ili soske o javera mangena amen, nego adaleske so siem spremna te manga le hem te šuna leskere Čhave (Jovan 6:44; 1. Kor. 1:26-31).

5. So sikljovea taro iskustvo e phraleskoro Hjun?

⁵ Javer pučibe so šaj te puča amen tano: „Dali o phralja dikhena ki mande sar nekoj so kerela mir ili but puti na soglasinava man e javerencar?“ Primetin so slučingja pe e phraleske Hjun, kova so živinela ki Južno Korea. Nesavo vreme dikhela sine sar konkurencija ko phralja kolen so isto agjaar sine len odgovornostija ko sobranie. Ov vakerela: „Kritikujnava sine akale phralen, hem često na složinava man sine adalea so ka vakeren“. Savi sine i posledica? Ov priznajnela: „Mlo stavi rumingja o mir ko sobranie“. Nesave taro leskere amala pomožingje leske te haljol kaj isi le problemi. O Hjun kergja promene ko plo stavi, hem avdive tano but šukar starešina. Ako dikhaja kaj počminaja te natprevarina amen namesto te kera mir, mora odma te kera promene.

6. Sprema Galatite 5:26, kola negativna osobine šaj te anen dži ko adava te sikava natprevaruvačko duho?

⁶ Čitin Galatite 5:26. Kola negativna osobine šaj te anen dži ko adava te sikava natprevaruvačko duho? Jekh lendar tani o egoizam. Okola soj egiostija tane gorda hem sebična. Javer negativno osobina tani i zavist. Okova so zavidinela nekaske, na samo so mangela te ovel le adava so isi e javere nego isto agjaar, mangela te lel lestar adava so isi le. Znači keda jekh manuš zavidinela e javereske, ov ustvari mrzinela le. Adaleske, amen mangaja so po dur te cida amen taro asavke osobine!

7. Kova primer sikavela soske o egoizam hem i zavist tane štetna?

⁷ O egoizam hem i zavist šaj te sporedinen pe melale gorivoja so koristinela pe ko avioni. O avioni šaj te počminel te letinel, ama o melalipe šaj te zapušinel o crevija bašo gorivo, hem agjaar o avioni kratko angleder te hulel šaj te našavel sila hem te perel. Slično, nekoj soj egoisti hem zavidinela, nesavo vreme šaj te služinel e Jehovaske, ama jekh dive ka perel (Izr. 16:18). Ov ka čhinavel te služinel e Jehovaske hem ka kerel šteta peske hem e javerenge. Tegani, so šaj te kera te na ova gorda hem te na zavidina?

8. Sar šaj te borina amen protiv o egoizam?

 ⁸ Šaj te borina amen protiv o egoizam agjaar so ka primenina o sovet kova so o Pavle dengja le e Filipjanenge: „Ma keren ništo tari holi ili tari gordost, nego ponizno dikhen e javeren sar pobare tumendar“ (Fil. 2:3). Ako dikhaja e javeren sar pobare amendar, tegani nane te natprevarina amen okolencar kola so šaj tane potalentirana hem posposobna amendar. Namesto adava, ka ovel amenge milo baši lende, posebno keda koristinena pumare sposobnostija te falinen e Jehova. Hem ako o phralja ili o phenja kolen so isi poviše sposobnostija primeninena e Pavleskoro sovet, tegani ola da ka koncentririnen pe ko amare šukar osobine. Agjaar, sarine ka kera te ovel mir hem jekhipe ko sobranie.

9. So ka pomožinel amenge te na zavidina e javerenge?

⁹ Jekh buti so šaj te pomožinel amenge te na zavidina e javerenge tani ako siem skromna. Javere lafencar, ako haljovaja kaj isi bukja so našti te kera. Ako siem skromna, nane te manga te dokažina kaj siem pošukar taro javera. Namesto adava, ka dikha so šaj te sikljova taro javera soj po sposobna amendar. Na primer, ako jekh phral ikerela šukar govorija ko sobranie šaj te puča le sar spreminela pe baši lende. Ako jekh phen šukar kerela hajbaske, šaj te puča la bašo idee so ka pomožinen amenge pošukar te gotvina. Ili ako nesave terne phraleske tano pharo te kerel peske amala, šaj te pučel nekas so lokhe kerela peske amala. Ako keraja agjaar nane te zavidina e javerenge hem ka ova povešta.

10. Solea soočingja pe o Gedeon?

¹⁰ Razmislin so slučingja pe maškar o Gedeon, taro pleme Manasija, hem o manuša taro pleme Efrem. O Jehova pomožingja e Gedeoneske hem leskere 300 manušenge te pobedinen ki jekh borba hem adaleske ola šaj sine te oven but gorda. O manuša taro pleme Efrem gele ko Gedeon, na te pofalinen le, nego te rasprajnen pe lea. Verojatno  lengiri gordost sine povredimi, soske o Gedeon na vikingja len taro početok te džan lea ki borba. Doborom sine lenge važno te poštujnel pe o anav lengere plemeskoro, so bistergje kaj tano najvažno adava so o Gedeon pomožingja te slavinel pe e Jehovaskoro anav hem te zaštitinel pe leskoro narodo (Sud. 8:1).

11. So vakergja o Gedeon e manušenge taro Efrem?

¹¹ O Gedeon ponizno vakergja e manušenge taro Efrem: „So kergjum me ki sporedba tumencar?“ Tegani, ov setinkergja len ko adava sar o Jehova dengja len bereketi. Keda šungje akala lafija, ola na sine više holjame (Sud. 8:2, 3). O Gedeon sikavgja poniznost te šaj te ikerel o mir maškar e Devleskoro narodo.

12. So sikljovaja e manušendar taro Efrem hem taro Gedeon?

¹² So šaj te sikljova taro akava izveštaj? E manušendar taro Efrem sikljovaja kaj amari čest hem amaro anav na valjani te oven amenge považna taro adava te slavinel pe e Jehovaskoro anav. A sar poglavarija hem starešine, šaj te sikljova nešto važno taro Gedeon. Ako nekoj holjanela bašo nešto so kergjem, valjani te haljova le soske tano holjamo. Šaj isto agjaar te pofalina le bašo o šukar bukja so kergja. Te šaj te kera adava, valjani te ova ponizna, posebno ako amenge jasno kaj o javer tano krivo. But považno tano te ačhova ko mir amare phralencar, nego te dokažina kaj siem ko pravo.

13. Savo predizvik sine e Ana, hem so kergja oj?

¹³ Razmislin isto agjaar bašo primer so dengja i Ana. Lakoro rom sine o leviti o Elkana, kova so but mangela la sine. Ama le sine le javer da romni, i Fenina. Ov mangela sine poviše e Ana nego e Fenina. Ama e Fenina sine la čhave, a e Ana na sine la. Adaleske i Fenina stalno vredžinela la sine „te šaj te voznemirinel la“. Sar osetinela pe sine i Ana? Oj sine but razočarimi! „Rovela sine hem na hala sine“ (1. Sam. 1:2, 6, 7). Sepak, i Biblija na vakerela kaj i Ana lošnipaja irangja e Feninake. Namesto adava, ki molitva vakergja e Jehovaske sa so sine la ko vilo hem sine la doverba kaj ov ka pomožinel la. Dali e Feninakoro stavi sprema i Ana meningja pe? I Biblija na vakerela ništo bašo adava. Ama, adava so džanaja tano kaj i Ana palem irangja plo andruno mir. „Lakoro muj na sine više tažno“ (1. Sam. 1:10, 18).

14. So sikljovaja taro e Anakoro primer?

¹⁴ So sikljovaja taro e Anakoro primer? Ako nekoj mangela te natprevarinel pe tuja ko nešto, ma bistre kaj na valjani te dokažine e javerenge kobor vredinea. Ma mukh adava te čhivel tut te natprevarine tut. Namesto te irane lošnipaja, probin te ove ko mir adale manušea (Rim. 12:17-21).  Čak ako ov na meninela pe, tut ka ovel tut andruno mir hem ka ove bahtalo.

15. Ko kola bukja o Apolo hem o Pavle sine slična?

¹⁵ Te dikha so šaj te sikljova taro Apolo hem taro apostol Pavle? O solduj džene pendžarena sine but šukar o spisija. O solduj sine poznata sar šukar učitelija hem kaj kergje but učenikija. Ama na sine ljubomorna jekh jekheske.

16. Savo manuš sine o Apolo?

¹⁶ O Apolo sine tari Aleksandrija, diz kolate so ko adava vreme sine o najučime manuša. Verojatno sine but šukar govorniko hem šukar džanela sine o spisija (Dela 18:24). Keda o Apolo služingja ko Korint, nesave phralja ko sobranie sikavgje kaj mangena le poviše taro javera phralja, maškar kola so sine o Pavle da (1. Kor. 1:12, 13). Dali o Apolo poddržingja akava stavi so šaj sine te odvojnel o sobranie? Ov na kergja adava. Ustvari, nesavo vreme otkeda gelo peske taro Korint, o Pavle molingja le palem te iranel pe adari (1. Kor. 16:12). Sigurno o Pavle na bi kerela sine adava ako o Apolo odvojnela sine o sobranie. Jasno tano kaj o Apolo koristingja ple sposobnostija ko šukar način te šaj te vakerel o šukar haberi hem te ohrabrinel ple phralen. Isto agjaar, šaj te ova sigurna kaj o Apolo sine ponizno manuš. Na primer, i Biblija na vakerela kaj ov vredžingja pe keda o Akila hem i Priskila potočno objasningje leske e Devleskoro drumo (Dela 18:24-28).

17. Sar o Pavle kergja te ovel mir?

¹⁷ O Pavle sine svesno kobor o Apolo šukar kerela sine pli služba. Ama ov na sine sekirimo bašo adava dali o manuša ka mislinen kaj o Apolo tano pošukar lestar. Ov sine ponizno, skromno hem razumno.  Adava šaj te dikha le taro sovet so dengja le e phralenge ko Korint. Keda ola vakergje „me sium e Pavleskoro“, adava na svidžingja pe leske. Namesto adava, ov dengja celo falba e Jehovaske hem e Isuseske (1. Kor. 3:3-6).

18. Sprema 1. Korinkjanite 4:6, 7, so sikljovaja taro Apolo hem taro Pavle?

¹⁸ So šaj te sikljova taro Apolo hem taro Pavle? Šaj but trudinaja amen ki služba, hem šaj pomožingjem bute dženenge te napredujnen te krstinen pe. Ama džanaja kaj adava šaj te kera le samo adaleske so o Jehova pomožinela amen. Taro Apolo hem taro Pavle sikljovaja panda jekh buti — so poviše odgovornostija isi amen ko sobranie, doborom poviše šaj te kera te ovel mir. But siem blagodarna keda o starešine hem o sluga-pomošnikija kerena te ovel mir hem jekhipe ko sobranie agjaar so keda dena sovet koristinena e Devleskoro Lafi. Ola na mangena o javera te dikhen ki lende sar važna manuša, nego pomožinena lenge te šunen e Isuse hem te džan palo leskoro primer. (Čitin 1. Korinkjanite 4:6, 7.)

19. So šaj sekova jekh amendar te kerel? (Dikh hem i ramka „ Ma natprevarinen tumen“.)

¹⁹ Sekole jekhe amendar isi le nesave sposobnostija hem talentija kola so dengja le o Devel. Šaj te koristina adala sposobnostija te šaj te služina jekh jekheske (1. Pet. 4:10). Šaj mislinaja amenge kaj adava so keraja nane važno. Ama ma bistre, isto sar so sekoja cigla tani važno te šaj te kerel pe jekh šužo kher, agjaar o tikne bukja so keraja len tane važna te šaj te ovel jekhipe ko sobranie. Sarine valjani but te trudina amen te šaj te cida amen taro natprevaruvačko duho. Te ova odlučna te da amendar sa te kera te ovel mir hem jekhipe ko sobranie (Ef. 4:3).