1. Nyi yí taɖo Yehowa desɔ mì sɔnɔ koɖo mɛbuwoɔ?

YEHOWA dejinɔ mɔ nushianu anyi ŋɖekɛ ŋmɛ o. Ecɛ ze le yi nuwawawo mɛ, éwa aci hamɛhamɛ, elan hamɛhamɛ, agbetɔwo can to akpo nɔ wowonɔnɔwo. Wodakpɔ mɛɖe le agbe lɔ mɛ yí aɖyi eo pɛpɛpɛ o. Eyi taɖo Yehowa dasɔ eo sɔ koɖo mɛbuwo gbeɖe o. Ékpɔnɔ ao jimɛ yí nya mɛ ci koŋ ènyi. (1 Sam. 16:7) Égbenya nu ciwo atɛnŋ awa nywiɖe koɖo ciwo datɛnŋ awa nywiɖe o. Énya lé wohɛn eo do. Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa damɔ eo le wa wu ci ji àkpe o. Ele mɔ mìaɖyi Yehowa yí akpɔnɔ mìwoɖekiwo shigbe lé ekpɔnɔ mì do nɛ. Eyi mìaɖo “susu hwɛhwɛwo” yí mìdakpɔnɔ mìwoɖekiwo ɖoɖu alo amɔ mìdenyi ŋɖewanu o.—Rɔm. 12:3.

2. Nyi yí taɖo denyɔ mɔ mìasɔ mìwoɖekiwo sɔnɔ koɖo mɛbuwoɔ?

² Nyɔnɔnwi enyi mɔ, mìatɛnŋ akpla nunywiwo le mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu egbejinɔtɔ ci yí wakɔ sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ gbɔ. (Ebre. 13:7) Yi kpɔwɛ lɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìabi doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (Fili. 3:17) Vɔ woasran mɛɖe kpɔwɛ nywi to akpo nɔ woasɔ amɛɖeki sɔkɔ koɖo mɛ lɔ. Nɔ èsɔ eoɖeki sɔnɔ koɖo mɛbuɔ, etɛnŋ wɛ mɔ àbiaŋ mɛ lɔ, àgbɔjɔ alo àkpɔɛ mɔ yedenyi ɖe le amowo mɛ o. Alo shigbe lé mìkpɔɛ le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, ehwlɛnwawa koɖo nɔviwo le hamɛ lɔ mɛ atɛnŋ ana eo koɖo Yehowa xlɔnyinyi aɖo afɔkumɛ. Eyi taɖo Yehowa dokɔ ŋsɛn mì koɖo lɔnlɔn mɔ: “Amɛ ɖe de ɖo a sɔ yiɖeki sɔ sɔkpɔ koɖo amɛ buwo o. Amɛ ɖeka ɖo a yì yiɖekimɛ kpɔ nɔ enu ciwo yí [ewanɔ.] Wana hunnɔ tɛnŋ dɔ yí a kpɔ jijɔ do yiɖeki nu nɔ enu ciwo yí é wanɔ.”—Gal. 6:4.

3. Gbɔngbɔnmɛ ŋkɔyiyi ciwo èwa yí wona eji jɔkɔ eoɔ?

³ Yehowa jijiɛ mɔ, eo le kpɔ jijɔ do gbɔngbɔnmɛ ŋkɔyiyi  ciwo èwa nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èwa ʒinʒindoshimɛɔ, eji ajɔ eo mɔ yetɛnŋ ɖo tajinu cɛ gbɔ! Eoŋtɔ yí sɔ gbeta cɛ, denyi mɛɖe yí sɔɛ do nu nɔ eo o. Lɔnlɔn ci èɖo nɔ Mawu yí cucu eo yí èwɛ. Bu tamɛ kpɔ so agbla ciwo yí èje so hwenɔnu. Le kpɔwɛ mɛ, èvalɔn Bibla hlɛnhlɛn koɖo yi kplakpla nywiɖe wua? Èvanunɔ ao jimɛnyɔwo nɔ Mawu le ao gbedodoɖawo mɛ sɔwua? (Eha. 141:2) Ètɛnŋ vatɔ seŋ kankan koɖo amowo yí gbezannɔ mìwo dɔwanuwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nywiɖe wua? Nɔ xomu le eo shi ɖe, Yehowa kpedo eo nu yí èvanyi asu, ashi alo jila nywia? Ŋkɔyiyi koɖo trɔtrɔ ciwo yí èwa tɛnŋ na eji ajɔnɔ eoŋtɔ sugbɔ.

4. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁴ Mìatɛnŋ akpedo mɛbuwo nu yí woakpɔnɔ jijɔ do gbɔngbɔnmɛ ŋkɔyiyi ciwo wowa nu. Mìatɛnŋ agbekpedo wo nu nɔ woŋgbesɔ wowoɖekiwo sɔnɔ kpɔ koɖo mɛbuwo o. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé jilawo akpedo wowo viwo nu, lé asu koɖo ashi akpedo wowonɔnɔwo nu koɖo lé hamɛmɛshinshinwo koɖo mɛbuwo atɛnŋ akpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu. Le vɔvɔnuɔ, mìakpɔ Bibla gɔnmɛɖose ɖewo ciwo atɛnŋ akpedo mì nu yí mìaɖo tajinu ciwo gbɔ mìatɛnŋ aɖo.

5. Sɔ koɖo Efezitɔwo 6:4 ɖe, nyi jilawo deɖo awanɔɔ?

⁵ Ajitɔ koɖo ajinɔwo ɖo anya wawa nɔ woŋgbesɔ wowo vi sɔnɔ kpɔ koɖo mɛbu yí aji mɔ ɖeviɛ le wa nu wu ci ji atɛnŋ asun o. Nɔ jilawo wɛkɔ ahan ɔ, woana wowo vi lɔ agbɔjɔ. (Hlɛn Efezitɔwo 6:4.) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Sachiko * nu mɔ: “Hwecinu ŋyikɔ sukluɔ, anyi cicawo jikɔ mɔ nyɛ le wa dɔ wu anyi kpenawo pleŋ. Nɔnyɛ can ji mɔ nyɛ le wa dɔ nywiɖe le suklu nɔ anyi kunuɖeɖe nywi le anyi cica koɖo danyɛ ci yí nyi jimaxɔsetɔ gbɔ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, deji mɔ nyɛ le wa afɛn nyɛkuin kpetii le dodokpɔwo mɛ o, vɔ nyɛŋkpɔɛ mɔ datɛnŋ ajɔ ahan o. Ci ŋɖegbɔ suklu exwe ɖewo godu can ɔ, ŋgbekpɔtɔ biɔnɔ nyɛɖeki se hweɖewonu mɔ ŋsun ji yí wakɔ ci ji nakpe le ŋmɛ nɔ Yehowa yɛ ma.”

6. Nyi ajitɔ koɖo ajinɔwo atɛnŋ akpla le Ehajiji Wema 131:1, 2 mɛɔ?

 ⁶ Enukplamu vevi ɖeka le Ehajiji Wema 131:1, 2 mɛ nɔ ajitɔ koɖo ajinɔwo (Hliin.). Efyɔ Davidi nu mɔ ‘yededonɔ ta enu ciwo yí gangan wu ye’ alo nu ciwo yedakpe ji awa mɛ o. Ésɔ yiɖeki hwe yí jeshi sɛnxu nɔ yiɖeki eyi taɖo evo le yiɖeki mɛ. Nyi jilawo atɛnŋ akpla le Davidi nyɔ cɛwo mɛɔ? Nɔ ajitɔ koɖo ajinɔwo sɔ wowoɖekiwo hweɔ, wodakpɔ mɔ mɔ yewoawa wu ci ji yewoakpe alo yewo viwo awa wu ci ji woakpe o. Jilawo atɛnŋ akpedo wowo vi nu nɔ anya enu ciwo atɛnŋ awa koɖo ciwo dasun ji awa o. Woakpedo nu nɔ aɖo tajinu ciwo gbɔ atɛnŋ aɖo. Nɔvinyɔnu ci woyɔnɔ mɔ Marina nu mɔ: “Nɔnyɛ desɔŋ sɔnɔ koɖo nɔjijinyɛ amɛtɔn kpɛtɛwo alo ɖevi buwo gbeɖe o. Ékplaŋ mɔ enujikpekpe vovovo yí le mɛɖekaɖeka shi yí mìwo ɖekaɖeka le veviɖe le ŋmɛ nɔ Yehowa. Enɔnyɛ yí taɖo ŋdesɔ nyɛɖeki sɔnɔ koɖo mɛɖe o.”

7-8. Lé ŋsu atɛnŋ adasɛ nɔ ashiɛ mɔ yedokɔ bubu yi nuɔ?

⁷ Kristotɔ ŋsu ɖo ado bubu ashiɛ nu. (1 Piɛ 3:7) Bubudodo amɛ nu yí nyi woale be nɔ amɛ lɔ veviɖe yí ashini. Le kpɔwɛ mɛ, ŋsu ci yí donɔ bubu ashiɛ nu sɔɛni mɔ yɛnyi amɛ vevi nɔ ye. Dekpɔnɔ mɔ mɔ ye shiye awa wu ci ji akpe o. Yí kankandojitɔɔ, desɔ ashiɛ sɔnɔ koɖo nyɔnu buwo o. Nɔ ŋsu ɖe sɔ ashiɛ sɔnɔ koɖo nyɔnu buwo ɖe, lé ashiɛ lɔ ase le yiɖeki mɛɔ? Nɔvinyɔnu Rosa asuɔ ci yí denyi Kunuɖetɔ o, sɔ ashiɛ sɔnɔ koɖo nyɔnu buwo blaŋblaŋ. Enyɔveamɛwo ciwo enunɔ na yí nɔvinyɔnu Rosa devonɔ le yiɖeki mɛ o yí degbekando ji mɔ mɛɖe lɔn ye teŋ o. Énu mɔ: “Eʒan mɔ woaɖonɔ ŋwi nɔŋ mɔ, Yehowa lɔnŋ.” Kristotɔ ŋsuwo dele ahan o, wodonɔ bubu wowo shiwo nu. Ðo wonya mɔ ecɛ wawa ana yí yewo koɖo yewo shiwo ave, yí exlɔnyinyi ci yí le yewo koɖo Yehowa gblamɛ agbesɛnŋ doji. *

⁸ Ŋsu ci yí donɔ bubu ashiɛ nu nunɔ nyɔ nywi so nu le amowo gbɔ, énunɔ ni mɔ yeluin yí gbena ekannɔdo ji mɔ amɛ vevi yɛnyi nɔ ye. (Elo. 31:28) Ahan yí Katerina asuɔ ci nyɔ mìnu le nyɔta ci yí vayi mɛ kpedo Katerina nu ci ebukɔ mɔ amowo nyɔ wu ye nɛ. Hwenu Katerina nyi vihwɛɔ, nɔlɔ gbanɔli yí sɔɛ sɔnɔ koɖo nyɔnuvi buwo, yi xlɔwo can le mɛ. Ewɛ mɔ Katerina sɔ yiɖeki sɔnɔ koɖo mɛbuwo, ci enyi Yehowa Kunuɖetɔ can ɔ, ékpɔtɔ wɛni! Vɔ asuɔ ci yí nyi Kristotɔ kpedo nu yí emi ahan wawa yí vaɖo susu nywi do yiɖeki nu. Katerina nu mɔ: “Asunyɛ lɔnŋ, ékannɔfuŋ nɔ enunywi ciwo yí ŋwa yí gbedonɔ gbe ɖaɖa do ta nɔŋ. Égbeɖonɔ ŋwi Yehowa nɔnɔmɛ nywiwo nɔŋ yí kpedo ŋnu ŋtrɔ anyi susu dɔndɔn lɔwo.”

9-10. Lé hamɛmɛshinshin amɛlɔntɔwo kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí degbesɔ yiɖeki sɔnɔ koɖo mɛbuwo doɔ?

⁹ Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ akpedo mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo sɔnɔ koɖo mɛbuwo doɔ? Mìasɔ nɔvinyɔnu ci yí tɔ mɔ Hanuni kpɔwɛ, ci ele vihwɛmɛɔ, wodekannɔfui ahan o. Énu mɔ: “Ci ŋle vihwɛmɛɔ, ŋkpɛn wanɔŋ yí ŋnunɔ mɔ anyi kpenawo nyɔ wuŋ. So vihwɛmɛ ɖii yí ŋsɔ nyɛɖeki sɔnɔ koɖo mɛbuwo.” Ci Hanuni vaxɔ nyɔnɔnwi lɔ can ɔ, ékpɔtɔ sɔ  yiɖeki sɔnɔ koɖo mɛbuwo. Ecɛ na ekpɔɛni mɔ yedesun ŋɖe ji wanɔ le hamɛ lɔ mɛ ahan o. Vɔ ecɛyɛɔ, évanyi mɔɖetɔ ci yí kpɔkɔ jijɔ. Nyi yí kpedo nu etrɔ susuɔ?

¹⁰ Hanuni nu mɔ hamɛmɛshinshin eɖesɔlejinamɛtɔwo yí kpedo ye nu. Hamɛmɛshinshin lɔwo nunɔ ni mɔ yɛnyi amɛ vevi ɖeka le hamɛ lɔ mɛ yí gbekannɔfui nɔ kpɔwɛ nywi ciwo yí eɖokɔ. Hanuni ŋwlɛ mɔ: “Na nɔ hwenu kleŋ ɖeɔ, hamɛmɛshinshinwo mɔ nyɛnado ŋsɛn nɔvinyɔnu ɖekawo ciwo yí ʒan kpekpedonu. Edɔ cɛ ci wodɔŋ na ŋkpɔ mɔ ŋle veviɖe. Ŋɖo ŋwi hwenu hamɛmɛshinshin lɔwo kanfuŋ ci ŋdo ŋsɛn nɔvinyɔnu jajɛ ɖekawo. Yi goduɔ, wohlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 1:2, 3 nɔŋ. Èkpɔ ɖeka yí enyɔ lɔwo na ŋkpɔ jijɔa? Hamɛmɛshinshin amɛlɔntɔ cɛwo yí taɖo ŋvanya mɔ ŋle veviɖe le Yehowa habɔbɔ lɔ mɛ.”

11. Lé mìatɛnŋ akpedo “mɛ ciwo wocuku hannyahannya koɖo mɛ ciwo yí sɔnɔ wowoɖekiwo hwe” shigbe lé Ezai 57:15 nui nɛ doɔ?

¹¹ Hlɛn Ezai 57:15, NWT. Yehowa sɔ ɖe le ji veviɖe nɔ “mɛ ciwo wocuku hannyahannya koɖo mɛ ciwo yí sɔnɔ wowoɖekiwo hwe.” Denyi hamɛmɛshinshinwo ɖekɛ yí ado ŋsɛn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu vevi cɛwo o, mì pleŋ yí akpedo wo nu. Emɔ ɖeka ci ji mìato akpedo wo nu yí nyi mɔ mìasɔ ɖe le ji nɔ wo veviɖe. Yehowa ji mɔ mìana yi lɛngbɔ vevi cɛwo akando ji mɔ yelɔn wo sugbɔ. (Elo. 19:17) Mìagbekpedo mìwo nɔvi cɛwo nu nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔ yí mìdesɔ enujikpekpe mìwo tɔwo sɔ yinɔ go o. Mìdaji mɔ mìadɔn amowo susu va mìwoɖeki ji o, ɖo cɛ atɛnŋ afɔn ŋbia do mɛbuwo mɛ. Vɔ mìazan mìwo nukpekpe koɖo enu ciwo mìjeshi asɔ do ŋsɛn mɛbuwo.—1 Piɛ 4:10, 11.

12. Nyi yí taɖo amɛmaleɖewo jinɔ mɔ yewoava Yesu gbɔɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹² Mìatɛnŋ akpla lé mìawanɔ nu do mɛbuwo nu do nɔ mìkpɔ lé Yesu wa nu do yi dokplɔtɔwo nu. Yesu yí nyi amɛ vevitɔ ci yí nɔ nyigban lɔ ji kpɔ. Vɔ émɔ: “Ŋ vo dɔmɛ yí Ŋ gbe hwe Nyɛɖeki le eji mɛ.” (Mt. 11:28-30) Yesu nya ŋɖɛ sugbɔ yí jeshi enu sugbɔ, vɔ desɔ wo yi go o. Nɔ ékplakpla nu amowoɔ, ézannɔ nyɔgbe koɖo kpɔwɛ fafɛ ciwo mɛ amowo amɔŋje fafɛɖe yí eɖonɔ jimɛ nɔ mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe. (Luiki 10:21) Yesu dewa nu shigbe sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ egoyitɔwo nɛ o. Éna amowo kannɔdo ji mɔ yewole veviɖe nɔ Mawu. (Ʒan 6:37) Éwanɔ nu do amɛmaleɖewo nu koɖo bubu.

13. Lé xomɛfafa koɖo lɔnlɔn Yesu tɔ ze le lé ewa nu do yi nukplaviwo mɛ doɔ?

¹³ Xomɛfafa koɖo lɔnlɔn Yesu tɔ ze le lé ewa nu do yi nukplaviwo nu mɛ. Énya mɔ enujikpekpe vovovo yí le wo shi yí wole nɔnɔmɛ vovovowo mɛ. Eyi taɖo wodatɛnŋ axɔ agbanleamɛji ŋmɛɖekɛwo o yí wodatɛnŋ awa edɔ sɔsɔminasɔɛ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ o. Vɔ edɔ ci mɛɖekamɛɖeka wa le wo mɛ koɖo eji pleŋ jeŋ nɔ Yesu. Talanto labalu ci Yesu do dasɛ mɔ ésenɔ nu gɔnmɛ nɔ amɛ. Le labalu lɔ mɛɔ, axwetɔ lɔ ɖo dɔ nɔ yi hwashiwo “sɔkudo ŋsɛn ci” yí le wo ɖekaɖeka shi. Ðeka le hwashi amɛve lɔwo mɛ wa dɔ wu yi kpena. Vɔ axwetɔ lɔ zan nyɔgbe ɖekɛŋmɛwo sɔ kanfu wo koɖo ve. Émɔ: “É nyɔ, dɔwavi nywi koɖo esejinɔ̀tɔ yí è nyi!”—Mt. 25:14-23.

14. Lé mìaɖyi Yesu do nɔ mìwakɔ nu ɖaɖa mɛbuwo gbɔɔ?

¹⁴ Yesu sɔ xomɛfafa koɖo lɔnlɔn wanɔ nu do mì nu. Énya mɔ enujikpekpe koɖo nɔnɔmɛ ci mɛ mìle to akpo, vɔ ejɔnɔ ji ni nɔ ékpɔ mɔ mìwa ci ji mìkpe. Mìɖo  awa nu do amowo nu shigbe Yesu nɛ. Mìdaji gbeɖe mɔ mìwo nuwana adɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe ase le yiɖeki mɛ mɔ yedenyi ŋɖewanu o alo ŋkpɛn awɛ mɔ yedetɛnŋ wakɔ sugbɔ shigbe mɛbuwo nɛ o. Ewaɖeɔ, mìɖo akannɔfu mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ enu ci ji wosun yí wakɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ.

15-16. Lé nɔvinyɔnu ɖeka kpɔ nyɔna so tajinu ciwo yiŋtɔ ɖo nɔ yiɖeki mɛ doɔ?

¹⁵ Nɔ mìɖo tajinuwo le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, mìwo gbe aɖo ta yí anyɔ. Vɔ mìɖo aɖo tajinu asɔ koɖo mìwo nujikpekpe koɖo nɔnɔmɛ ci mɛ mìle. Mìdamɔ mìaɖo tajinu ɖekɛŋmɛ koɖo mɛbuwo o. Nɔ denyi ahan ɔ, mìdakpe ji o yí ecɛ awɛ mɔ mìagbɔjɔ. (Luiki 14:28) Bu tamɛ kpɔ so nɔvinyɔnu Midori ci yí nyi mɔɖetɔ kpɔwɛ nu.

¹⁶ Midori dalɔ ci yí denyi Kunuɖetɔ donɔ ŋkpɛn yi hwenu enyi vihwɛ yí sɔɛ sɔnɔ koɖo nɔjijiɛwo koɖo yi suklukpenawo. Midori nu mɔ: “Ŋkpɔɛ mɔ ŋdenyi ŋɖewanu o.” Vɔ ci Midori vashin ɔ, yiŋtɔ vatɔ kpɔkpɔɛ mɔ afixɔxɔ le ye nu. Énu mɔ: “Ŋhlɛnnɔ Bibla ŋkeŋke, ɖo ekpenɔdo ŋnu ŋkpɔɛni mɔ Yehowa lɔnŋ.” Gbesɔ kpe niɔ, éɖo tajinu ciwo gbɔ atɛnŋ aɖo yí donɔ gbe ɖaɖa so wo nu nɔ Mawu akpedo nu awa do wo ji. Ecɛ kpedo Midori nu yí ekpɔkɔ jijɔ do enu ciwo ji asun awa nɔ Yehowa nu.

17. Lé mìawɛ “akpɔtɔ atrɔnɔ [mìwo] tamɛsusu ci yí kpɔkpɔ ŋsɛn do [mì] ji nɔ anyi yoyuɔ,” yí nyɔna ciwo mìakpɔ so mɛɔ?

¹⁷ Exɔnɔ gamɛ gbɔxwe mìatrɔ susu ci mìɖo do mìwoɖekiwo nu. Eyi taɖo Yehowa do ŋsɛn mì yí mɔ: “Míɖo akpɔtɔ atrɔnɔ míwo tamɛsusu ci yí kpɔkpɔ ŋsɛn do mí ji  nɔ anyi yoyu.” (Efe. 4:23, 24, NWT) Vɔ eʒan gbedodoɖa, Mawu Nyɔ lɔ kplakpla koɖo tamɛbubukpɔ so nu gbɔxwe mìatɛnŋ awɛ. Eyi taɖo kpɔtɔ awanɔ enu cɛwo yí abiɔ Yehowa nɔ ado ŋsɛn eo. Yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ akpedo eo nu yí nami eoɖeki sɔsɔ sɔ koɖo mɛbuwo. Yehowa agbekpedo eo nu nakpɔ mɔ ŋbia alo egoyiyi ɖo lanmɛ nɔ ye ma keŋ aɖe blɛ aɖi si.

18. Lé enyɔ ciwo yí le 2 Kronika 6:29, 30 mɛ atɛnŋ afa akɔn nɔ eo doɔ?

¹⁸ Hlɛn 2 Kronika 6:29, 30, NWT. Yehowa nya enu ci yí le mìwo jimɛ. Nɔ mìdodoɔ gbla koɖo ŋsɛnkpɔdoanmɛji dɔndɔn xexe cɛ tɔ alo mìwoŋtɔwo makpemakpe ŋsɛnkpɔdoamɛjiwoɔ, égbenyanɔ. Nɔ Yehowa kpɔ lé mìjekɔ agbla veviɖe mɔ mìaɖu ŋsɛnkpɔdoamɛji ŋtɔ́wo jiɔ, lɔnlɔn ci eɖo nɔ mì gbesɛnnɔŋ doji.

19. Kpɔwɛ ci Yehowa zan yí sɔ dre le esenɔ le yiɖeki mɛ do mì nu mɛɔ?

¹⁹ Ci Yehowa jikɔ adre lé esenɔ le yiɖeki mɛ do mì nuɔ, ézan lɔnlɔn ci yí le vinɔ koɖo eviɛ gblamɛ yí sɔ wa kpɔwɛ. (Ezai 49:15) Mìasɔ vinɔ ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Rachel kpɔwɛ. Énu mɔ: “Vinyɛ nyɔnuvi Stephanie deɖo wleci nɛni eɖo aɖo gbɔxwe ŋji o. Ŋkɔtɔ ci ŋkpɔɛɔ, éhwe nyɛkuin yí ŋsɛn ɖekɛ dele nu o. Vɔ doto lɔ ɖe mɔ yí ŋvayi sɔɛni le fini wosɔ do ŋkeke ɖeka duu le wleci ŋkɔtɔ mɛ. Le hwenu ŋtɔ́wo mɛɔ, ekacaca nywi tɔ nyɛ koɖo vinyɛ gblamɛ nɔnɔ. Ecɛyɛɔ, éɖo exwe amadɛn yí hwe wu yi hamɛtɔwo. Vɔ ŋluin sugbɔ, ɖo éje agbla veviɖe gbɔxwe yí le agbe yí dokɔ jijɔ gangan nɔŋ le anyi gbemɛ!” Efa akɔn nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ egbla ciwo mìdokɔ yí awa ci ji mìkpe nɔ Yehowa na elɔn mì veviɖe!

20. Ci ènyi Yehowa sɛntɔ ɖe, nyi yí taɖo atɛnŋ akpɔnɔ jijɔɔ?

²⁰ Ci ènyi Yehowa sɛntɔɔ, ènyi amɛ vevi ɖeka ni le yi xomu lɔ mɛ yí mɛɖekɛ dele shigbe eo nɛ pɛɛ o. Denyi ci ènyɔ wu mɛkpɛtɛwo taɖo Yehowa dɔn eo va yiɖeki gbɔ o. Vɔ ci ekpɔ le ao jimɛ mɔ eo sɔ eoɖeki hwe yí le gbesɔsɔ mɔ yeaxɔ kpla le ye gbɔ keŋ awa trɔtrɔwo yí dɔ edɔn eo va yiɖeki gbɔ. (Eha. 25:9) Kando ji mɔ nɔ èwakɔ ci ji èkpe le yi sɛnsɛn mɛɔ, ye nu ajeŋ ni. Ao jidodo koɖo egbejinɔnɔ ao tɔ dadasɛ mɔ ‘eji nywi koɖo eji kɔkwɛ’ le eo shi. (Luiki 8:15) Eyi taɖo kpɔtɔ awakɔ ci ji èkpe nɔ Yehowa. Hwenɔnuɔ, ao nyɔ ajɔ nɔ èkpɔkɔ “jijɔ do [eoɖeki] nu.”