1. ¿Achkë rma Jehová ma nqrjnamaj ta kikʼë nkʼaj chik winäq?

JEHOVÁ jalajöj ruwäch rubʼanon qa che rä jontir, yajün ri winäq, rma kan ya riʼ nqä chwäch. Ma ye jun ta kaʼiʼ winäq ri kan ta junan yetzuʼun o kan ta junan kinaʼoj. Rma riʼ Jehová majun bʼëy nqrjnamaj ta kikʼë nkʼaj chik. Ryä nutzʼët achkë qäs kʼo pa qan (1 Sam. 16:7). Ryä chqä nutzʼët achkë nqkowin nqaʼän, achkë ri ma nqkowin ta nqaʼän chqä achkë qaqʼaxan pä chpan qakʼaslemal. Rma riʼ, ma nukʼutuj ta jun chqë ri retaman chë ma nqkowin ta nqaʼän. Röj nkʼatzin nqakʼän qanaʼoj chrij ryä. Ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqatzʼët qa qiʼ kan achiʼel nqrtzʼët ryä. We xtqaʼän riʼ, xtqakʼüt chë kan pa rubʼeyal nqchʼobʼon rma ma xtqaquʼ ta chë röj kʼo más qaqʼij chkiwäch ri nkʼaj chik o chë kan majun qaqʼij ta (Rom. 12:3).

2. ¿Achkë rma ma ütz ta nqajnamaj qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik?

² Kantzij na wä chë ma itzel ta ri nqakʼän qanaʼoj chrij jun qachʼalal ri kan ütz nuʼän che rä rutzjoxik le Biblia (Heb. 13:7). Ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtq-ok utziläj taq tijonelaʼ (Filip. 3:17). Ye kʼa ri nqakʼän qanaʼoj chrij jun qachʼalal ma junan ta rkʼë ri nqajnamaj qiʼ rkʼë. We xa nqajnamaj qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik, riʼ rkʼë jbʼaʼ xtuʼän chë xa itzel xtqanaʼ che rä jun qachʼalal, xa xtqbʼison o xtqanaʼ chë kan majun qaqʼij ta. Achiʼel xqatzʼët chpan ri jun qa tjonïk, ri nqajoʼ nq-ok más ütz chkiwäch ri qachʼalal xa xtuʼän chë xtchaʼ chiʼ ri qachbʼilanïk rkʼë Jehová. Rma riʼ, ryä kan rkʼë ajowabʼäl nuʼij reʼ chqë: «Chijujnal rïx titzʼetaʼ qa ri ibʼanobʼal, ke riʼ kʼo rma kiʼ ikʼuʼx xtiʼän rma ri ibʼanon pä, y ma tijnamaj ta iwiʼ rkʼë jun chik winäq» (Gál. 6:4).

3. ¿Achkë abʼanon pä rït chuyaʼik ruqʼij Jehová ri rubʼanon chawä chë kiʼ akʼuʼx?

³ Jehová nrajoʼ chë röj kiʼ qakʼuʼx nqaʼän rma jontir ri qabʼanon pä chuyaʼik ruqʼij. Jun tzʼetbʼäl. We yojqasan chik pa yaʼ, kʼo rma kiʼ qakʼuʼx nqaʼän rma xqkowin xqaʼän ri qachʼobʼon. Röj  xqajoʼ xqaʼän ya riʼ rma kan nqajoʼ Jehová. Tqaquʼ rij jaruʼ qabʼanon pä kan xa xuʼ xqqasäx pa yaʼ. Rkʼë jbʼaʼ, komä más jaʼäl nqanaʼ nqaskʼij chqä nqanukʼuj ruwäch qa-Biblia, o ya nqaʼij chik che rä Jehová achkë qäs kʼo pa qan (Sal. 141:2). Rkʼë jbʼaʼ, komä ma kʼayewal ta chik nuʼän chqawäch nqachäp tzij kikʼë ri winäq chrij le Biblia chqä más nqkowin yeqaksaj ri samajbʼäl ri yeyaʼon pä chqë. Y rkʼë jbʼaʼ, Jehová kan yojurtoʼon pä rchë más ütz nqaʼän che rä ri samaj yaʼon qa pa qaqʼaʼ rma yoj kʼlan chik o rma yoj teʼej tataʼaj. Kantzij na wä chë röj kan kʼo rma kiʼ qakʼuʼx nqaʼän rma jontir ri qabʼanon pä chuyaʼik ruqʼij Dios.

4. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

⁴ Röj nqkowin yeqatoʼ ri qachʼalal rchë kiʼ kikʼuʼx nkiʼän rkʼë ri yekowin nkiʼän chuyaʼik ruqʼij Jehová chqä rchë ma nkijnamaj ta kiʼ kikʼë ri nkʼaj chik. Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët achkë rubʼanik ri teʼej tataʼaj yekitoʼ kalkʼwal, achkë rubʼanik kaʼiʼ winäq nkitoʼ kiʼ pa kikʼlajil chqä achkë rubʼanik ri ukʼwäy taq bʼey chqä ri qachʼalal pa congregación yekitoʼ ri nkʼaj chik. Y pa rukʼisbʼäl, xtqanukʼuj kij jojun naʼoj ri ye kʼo chpan le Biblia ri xkojkitoʼ rchë kʼo xtqayaʼ chqawäch xtqaʼän chqä rchë kan xtqkowin xtqaʼän ri xtqachʼöbʼ.

5. Rkʼë ri nuʼij chpan Efesios 6:4, ¿achkë kʼo chë ma nkiʼän ta ri teʼej tataʼaj?

⁵ Ri teʼej tataʼaj kʼo chë ma yekijnamaj ta ri kalkʼwal chqä kʼo chë ma nkikʼutuj ta jun chkë ri kitaman ryeʼ chë ma yekowin ta nkiʼän. We ri teʼej tataʼaj xa nkiʼän riʼ, riʼ xtuʼän chë ri kalkʼwal xa xkebʼison (taskʼij ruwäch Efesios 6:4). Jun qachʼalal ixöq ri rubʼiniʼan Sachiko * nuʼij: «Ri ntijonelaʼ nkajoʼ wä chë rïn nwesaj más nüm calificación chkiwäch ri wachiʼil. Chqä ri nteʼ nrajoʼ wä chë rïn yinok jun ütz tijoxel rchë ütz yitzʼet kimä ri ntijonelaʼ chqä rma ntataʼ, ri ma Testigo ta. Ryä nrajoʼ wä chë rïn kan majun ta yisach wä chkipan ri nu-exámenes, ye kʼa majun ta jun nkowin nbʼanö riʼ. Tapeʼ ya kʼïy chik junaʼ nkʼison ntjonik pa tijobʼäl, kʼo mul nquʼ chë Jehová ma kiʼ ta rukʼuʼx wkʼë tapeʼ rïn xtinbʼän jontir ri kʼo pa nqʼaʼ rchë nyaʼ ruqʼij».

6. ¿Achkë naʼoj nkitamaj qa ri teʼej tataʼaj chpan Salmo 131:1 chqä 2?

⁶ Ri teʼej tataʼaj nkitamaj qa jun utziläj naʼoj chpan ri Salmo 131:1 chqä 2 (taskʼij ruwäch). David, ri qʼatöy tzij, xuʼij: «Ma nrayin ta xa bʼa achkë ri kan janina kiqʼij, nixta nrayin  ri ma yikowin ta nbʼeqʼiʼ». Rma ryä kan ma xnaʼ ta riʼ, kiʼ rukʼuʼx xuʼän chqä xnaʼ uxlanen pa ran. ¿Achkë nkitamaj qa ri teʼej tataʼaj chrij ri xuʼij David? Ryeʼ nkitamaj chë kʼo chë ma nkinaʼ ta kiʼ. Xtkikʼüt riʼ, we ma nkiquʼ ta chë kan jontir yekowin nkiʼän chqä ma nkikʼutuj ta ya riʼ chkë ri kalkʼwal. Taq ryeʼ kʼo jun nkiʼij chkë ri kalkʼwal chë tkibʼanaʼ, naʼäy nkʼatzin nkitzʼët achkë yekowin nkiʼän ri kalkʼwal y achkë ma yekowin ta nkiʼän, riʼ xtuʼän chë ri kalkʼwal xtkinaʼ chë kan kʼo kiqʼij. Jun qachʼalal ri rubʼiniʼan Marina nuʼij: «Ri nteʼ majun bʼëy xirujnamaj ta kikʼë wachʼalal nixta kikʼë nkʼaj chik akʼalaʼ. Ryä xkʼüt chi nwäch chë chqajujnal jalajöj nqkowin nqaʼän chqä chë jontir kan kʼo qaqʼij chwäch Jehová. Rma ri xuʼän nteʼ wkʼë, rïn ma kan ta njnamaj wiʼ kikʼë ri nkʼaj chik».

7, 8. ¿Achkë rubʼanik nukʼüt jun achï chë ma nuqasaj ta ruqʼij ri rixjayil?

⁷ Ri ye rusamajelaʼ Dios kʼo chë ma nkiqasaj ta ruqʼij ri kixjayil (1 Ped. 3:7). Ryeʼ nkikʼüt ya riʼ taq nkikʼüt chkiwäch chë yekiloqʼoqʼej, taq ma nkikʼutuj ta chkë ri kitaman ryeʼ chë ma yekowin ta nkiʼän chqä taq ma yekijnamaj ta kikʼë nkʼaj chik ixoqiʼ. ¿Achkë komä xtbʼanatäj we xa xtkiʼän riʼ? Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ri rubʼiniʼan Rosa. Ri rachjil, ri ma Testigo ta, rukʼulun wä che rä nujnamaj kikʼë nkʼaj chik ixoqiʼ. Rkʼë ri poqän taq tzij ri yeruʼij che rä, ma xa xuʼ ta rubʼanon chë ya Rosa kan nunaʼ chë majun ta ruqʼij, xa kan nunaʼ chqä chë achiʼel ta majun achkë najowan rchë. Ryä nuʼij: «Nkʼatzin chë chaq taqïl nbʼix chwä chë kan kʼo nqʼij chwäch Jehová». Ri ye rusamajelaʼ Dios nkitäj kiqʼij rchë ma nkiqasaj ta ruqʼij kixjayil, rma kitaman chë ya riʼ xttoʼon rchë más junan xtuʼän kiwäch rkʼë kixjayil chqä rkʼë Jehová. *

⁸ Jun achï ri ma nuqasaj ta ruqʼij ri rixjayil kan ütz ntzjon chrij, nuʼij che rä chë nrajoʼ chqä chë kowan nuloqʼoqʼej (Prov. 31:28). Ya riʼ xuʼän rachjil ya Katerina, ri xqatzjoj chpan ri jun qa tjonïk, rchë xtoʼ rchë xnaʼ chë kan kʼo ruqʼij. Taq ya Katerina kʼa akʼal na, ri ruteʼ kan nuqasaj wä ruqʼij chqä nujnamaj wä kikʼë nkʼaj chik akʼalaʼ, yajün kikʼë rachiʼil. Rma riʼ, ya Katerina xkʼluj chë rä nujnamaj riʼ kikʼë nkʼaj chik. Xuʼän ya riʼ tapeʼ qasan chik pa yaʼ. Ye kʼa ri rachjil rutoʼon chwäch ri naʼoj riʼ chqä chë kan pa rubʼeyal nutzʼët qa riʼ. Ryä nuʼij: «Ri wachjil kan yirajoʼ, y taq kʼo jun ütz nbʼän, kan nuʼij chwä chqä nchʼö rkʼë Jehová pa nwiʼ. Ryä nunataj chwä ri utziläj taq naʼoj ye kʼo rkʼë Jehová chqä yirutoʼ taq kʼo ma pa rubʼeyal ta yenquʼ qa chwij».

9, 10. ¿Achkë rubʼanik xtoʼöx kimä ri ukʼwäy taq bʼey jun qachʼalal ixöq ri rukʼulun wä che rä nujnamaj riʼ kikʼë ri nkʼaj chik?

⁹ Ri ukʼwäy taq bʼey ütz yekitoʼ ri qachʼalal ri xa nkijnamaj kiʼ kikʼë ri nkʼaj chik. ¿Achkë rubʼanik nkiʼän riʼ? Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ixöq ri rubʼiniʼan Hanuni, ri kʼa taq akʼal na ma kan ta xbʼix che rä chë kiʼ kikʼuʼx rkʼë rma kʼo jun ütz xuʼän. Ryä nuʼij: «Rïn kan nxiʼij wä wiʼ yijeʼ kikʼë nkʼaj chik winäq chqä nnaʼ wä rïn chë ri nkʼaj chik akʼalaʼ más wä ye ütz chi nwäch rïn. Rïn nnatäj chwä chë kan ronojel bʼaʼ mul njnaman pä wiʼ kikʼë ri nkʼaj chik». Tapeʼ ya testigo de Jehová chik, ya Hanuni kʼa xjnamaj na riʼ kikʼë ri nkʼaj chik, ya riʼ xuʼän chë xnaʼ chë kan majun ta rejqalen pa congregación. Ye kʼa komä, ryä jun precursora ri kan kiʼ rukʼuʼx. ¿Achkë xtoʼö rchë chë xkowin xjäl runaʼoj?

¹⁰ Ya Hanuni nuʼij chë kan kowan xtoʼöx kimä  ri ukʼwäy taq bʼey. Ryeʼ xkiʼij che rä chë kan kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij chqä xkiʼij che rä chë kiʼ kikʼuʼx rkʼë rma ri utziläj tzʼetbʼäl najin nuyaʼ. Ya Hanuni nuʼij: «Ri ukʼwäy taq bʼey kʼo jojun mul xkiʼij chwä chë kentoʼ jojun qachʼalal ri nkʼatzin wä kitoʼik. Ya riʼ xuʼän chë xinnaʼ chë kan nkʼatzin ntoʼik pa congregación. Kʼo jun qʼij, nnatäj chwä chë ri ukʼwäy taq bʼey xkiʼij chwä chë kan kiʼ kikʼuʼx wkʼë rma xentoʼ jojun qachʼalal ri kʼa ye qʼopojiʼ na. Chrij riʼ, xkiskʼij 1 Tesalonicenses 1:2 chqä 3 chi nwäch. Ya riʼ xuʼän chë kan kiʼ nkʼuʼx xinnaʼ. Kimä ri utziläj ukʼwäy taq bʼey riʼ, komä nnaʼ chë kan kʼo wejqalen chpan rutinamit Jehová».

11. ¿Achkë rubʼanik yeqatoʼ «ri sokotajnäq kan» ri yetzjöx chpan Isaías 57:15?

¹¹ (Taskʼij ruwäch Isaías 57:15). Jehová kowan nchʼpü chkij «ri sokotajnäq kan». Jontir röj, ma xa xuʼ ta ri ukʼwäy taq bʼey, nqkowin yeqatoʼ ri qachʼalal ri ke riʼ najin nkinaʼ. Jun rubʼanik nqaʼän riʼ ya riʼ taq nqakʼüt chkiwäch chë kantzij yeqajoʼ. Jehová nrajoʼ chë nqakʼüt chkiwäch ri qachʼalal chë ryä kan kowan yerajoʼ (Prov. 19:17). Jun chik rubʼanik yeqatoʼ, ya riʼ taq ma nqanaʼ ta qiʼ rma ri qlon o rma ri nqkowin nqaʼän. ¿Achkë rma? Rma we xa xtqaʼän riʼ, rkʼë jbʼaʼ xa xtqaʼän chë jun qachʼalal itzel xtnaʼ chqë. Más ütz tqaksaj ri qataman chqä ri nqkowin nqaʼän rchë nqakʼuqbʼalaʼ qakʼuʼx chqawäch (1 Ped. 4:10, 11).

12. ¿Achkë rma ri winäq kan xqä chkiwäch xejeʼ rkʼë Jesús? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl ri kʼo pä chwäch re revista reʼ).

¹² Röj kan kʼïy nqatamaj chrij ri achkë qanaʼoj kʼo chë nqaʼän kikʼë ri nkʼaj chik taq nqatzʼët achkë runaʼoj xuʼän Jesús kikʼë rutzeqelbʼëy. Tapeʼ majun ta wä chik jun achï ri más rejqalen chwäch ryä, Jesús kan majun bʼëy xnaʼ ta riʼ chqä kan ma qʼaqʼ ta wä rujolon (Mat. 11:28-30). Ryä majun bʼëy xuʼij ta chkë ri nkʼaj chik chë kan kowan wä runaʼoj kʼo. Taq xerutjoj ri winäq, ryä xeruksaj tzij chqä tzʼetbʼäl ri ma kʼayewal ta yeqʼax. Riʼ xuʼän chë ri naʼoj kan xeʼapon pa kan ri winäq (Luc. 10:21). Ryä ma junan ta wä runaʼoj kikʼë ri ukʼwäy taq bʼey judíos ri kan kowan xkinaʼ kiʼ. Pa rukʼexel riʼ, Jesús xuʼän chë ri winäq xkinaʼ chë kan kʼo wä kiqʼij chwäch Dios (Juan 6:37). Ryä majun bʼëy xqasaj ta kiqʼij ri winäq ri majun ta wä kiqʼij chkiwäch ri nkʼaj chik.

13. ¿Achkë rma nqaʼij chë Jesús kan ütz runaʼoj xuʼän kikʼë rutzeqelbʼëy?

¹³ Jesús kan ütz runaʼoj xuʼän kikʼë rutzeqelbʼëy. Ryä retaman wä chë ryeʼ ma junan ta wä ri yekowin nkiʼän. Rma riʼ, ma junan ta wä samaj ütz xtyaʼöx pa kiqʼaʼ jontir chqä ma junan ta wä ri xkekowin xtkiʼän chutzjoxik ri Ruchʼaʼäl Dios. Ye kʼa Jesús kan xloqʼoqʼej jontir ri xkiʼän chkijujnal. Jesús kan xkʼüt chë xnaʼ ya riʼ taq xuʼij ri kʼambʼäl tzij chkij ri talentos. Chpan ri kʼambʼäl tzij riʼ, ryä xtzjon chrij jun achï ri xtzʼët jaruʼ yekowin nkiʼän rusamajelaʼ rchë xyaʼ qa kisamaj. Kantzij na wä chë chkë ri kaʼiʼ samajelaʼ ri xkiʼän ri samaj xbʼix qa chkë, kʼo jun xchʼäk más talentos chwäch ri jun chik. Tapeʼ ke riʼ, ri kajaw kan chkë che kaʼiʼ xuʼij wä re utziläj taq tzij reʼ: «¡Ütz ri xaʼän, utziläj nsamajel!» (Mat. 25:14-23).

14. ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë najin nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús?

¹⁴ Jesús kan ütz chqä runaʼoj nuʼän qkʼë röj. Ryä retaman chë ma jontir ta ri junan nqkowin nqaʼän. Tapeʼ ke riʼ, kan ntel rukʼuʼx taq nutzʼët chë jun rutzeqelbʼëy nuʼän jontir ri kʼo pa ruqʼaʼ rchë nuyaʼ ruqʼij Dios. ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë najin nqakʼän qanaʼoj chrij? Röj ma nqajoʼ ta chë jun qachʼalal nkʼïx o nunaʼ chë majun ta ruqʼij xa rma nunaʼ chë ma jaruʼ ta nkowin nuʼän chkiwäch ri nkʼaj chik. Rma riʼ, ronojel mul tqakanuj rubʼanik rchë nqaʼij chkë ri qachʼalal chë kiʼ qakʼuʼx qabʼanon kikʼë rma najin nkiyaʼ che rä Jehová ri más ütz kʼo kikʼë.

15, 16. ¿Achkë rubʼanik xtoʼ jun qachʼalal ri xchʼöbʼ achkë nkowin nuʼän chpan rutinamit Dios?

¹⁵ Ri nqayaʼ chqawäch yeqaʼän jojun samaj chpan rutinamit Jehová nuʼän chë kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän chqä xtqanaʼ chë kʼo rma yoj kʼäs. Ye kʼa naʼäy nkʼatzin nqatzʼët we nqkowin nqaʼän ri qachʼobʼon apü. Janina rejqalen chë ma yë ta ri yekowin nkiʼän ri nkʼaj chik ya riʼ chqä nqajoʼ nqaʼän röj, rma we xa xtqaʼän riʼ, rkʼë jbʼaʼ pa rukʼisbʼäl xa xtqbʼison rma ma xtqkowin ta xtqaʼän kan achiʼel nkiʼän ryeʼ (Luc. 14:28). Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë jun precursora ri rubʼiniʼan Midori.

¹⁶ Taq ya Midori kʼa akʼal na, ri rutataʼ, ri ma Testigo ta, xqasaj ruqʼij rma nujnamaj wä kikʼë ruchʼalal chqä kikʼë rachiʼil pa tijobʼäl. Ryä nuʼij: «Nnaʼ wä rïn chë kan majun ta nqʼij». Ye kʼa taq xeqʼax ri junaʼ, ryä más xrajoʼ qa riʼ. Ya Midori nuʼij: «Ronojel qʼij nskʼij wä ruwäch n-Biblia rma ya riʼ nuyaʼ wä uxlanen pa wan chqä nukʼüt wä chi nwäch chë Jehová kan yirajoʼ». Ryä chqä xchʼöbʼ achkë nkowin nuʼän chpan rutinamit Dios y xuʼij che rä Jehová chë ttoʼ chbʼanik riʼ. Riʼ xuʼän chë ya Midori kan kiʼ rukʼuʼx xuʼän rma ri nkowin nuʼän chuyaʼik ruqʼij Jehová.

17. ¿Achkë ütz nkiʼän ri cristianos rchë nkitzʼët we najin njalatäj ri rubʼanik yechʼobʼon, y achkë utzil xtkïl we xtkiʼän riʼ?

¹⁷ Ri ma ütz ta nqaquʼ o nqanaʼ qa chqij röj, kan xtkʼwaj tiempo rchë ma xtqanaʼ ta chik. Rma riʼ, Jehová nuʼij reʼ chqë: «Chaq taqïl titzʼetaʼ we najin njalatäj ri rubʼanik yixchʼobʼon» (Efes. 4:23, 24). Ye kʼa rchë nqkowin nqaʼän riʼ nkʼatzin nqchʼö rkʼë Dios, nqanukʼuj ruwäch le Biblia chqä nqchʼobʼon chrij. Ma tqayaʼ ta qa kibʼanik jontir riʼ chqä tqaʼij che rä Jehová chë tyaʼ pä qachqʼaʼ. Ri loqʼoläj ruchqʼaʼ xtqrtoʼ rchë ma xtqajnamaj ta chik qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik. Jehová chqä xtqrtoʼ rchë xtqatzʼët we xa najin  chik nqanaʼ qiʼ o xa itzel najin nqanaʼ che rä jun qachʼalal rma ri rlon o rma ri kʼo rkʼë. Ryä kan xtqrtoʼ pä rchë chanin xtqïl rubʼanik rchë yeqayaʼ qa ri itzel taq naʼoj riʼ.

18. ¿Achkë rubʼanik nkikʼuqbʼaʼ akʼuʼx rït ri tzij yeqïl chpan 2 Crónicas 6:29 chqä 30?

¹⁸ (Taskʼij ruwäch 2 Crónicas 6:29, 30). Jehová retaman achkë qäs kʼo pa qan. Ryä chqä retaman chë najin nqatäj qaqʼij chwäch ri akuchï nqsach wä chqä rchë ma nqakʼän ta apü kinaʼoj ri winäq. Taq ryä nutzʼët chë röj kan najin nqatäj qaqʼij chwäch jontir reʼ, ryä kan más na chik nqrajoʼ.

19. ¿Achkë tzʼetbʼäl nuksaj Jehová rchë nukʼüt chqawäch ri nunaʼ chqij?

¹⁹ Rchë nukʼüt chqawäch jaruʼ nqrajoʼ, Jehová nujnamaj ri nunaʼ chqij röj rkʼë ri nunaʼ jun teʼej chrij runeʼy (Is. 49:15). Jun teʼej ri rubʼiniʼan Rachel nuʼij: «Ri wal ri rubʼiniʼan Stephanie ma xtzʼaqät ta ri ikʼ rchë xaläx. Ri naʼäy mul xintzʼët kan ti koʼöl ok nqʼalajin chqä kan majun ta ti ruchqʼaʼ. Ri naʼäy ikʼ, xyaʼöx chpan jun incubadora, ye kʼa ri doctor xyaʼ qʼij chwä rchë nchʼelej jbʼaʼ ronojel qʼij. Ri tiempo riʼ, xuʼän chë más xinwajoʼ ti nneʼy. Komä 6 chik rujunaʼ, y más koʼöl chkiwäch ri nkʼaj chik akʼalaʼ ri junan kijunaʼ rkʼë. Tapeʼ ke riʼ, kowan nwajoʼ rma ma xkäm ta. Ryä rubʼanon chë rïn kan kiʼ nkʼuʼx nbʼanon». Röj kan kiʼ qakʼuʼx nqaʼän taq nqatamaj chë Jehová janina nqrajoʼ taq nutzʼët chë nqatäj qaqʼij rchë nqayaʼ che rä ryä ri más ütz kʼo qkʼë.

20. ¿Achkë rma ütz kiʼ qakʼuʼx nqaʼän?

²⁰ Röj, ri rusamajelaʼ Jehová, kan chqajujnal kʼo qejqalen chpan ri ru-familia. Jehová ma xyaʼ ta qʼij chqë rchë nqatamaj ruwäch xa rma yoj más ütz chkiwäch ri nkʼaj chik. Xa kan xuʼän riʼ rma xtzʼët pa qan chë röj ma nqanaʼ ta qiʼ chqä chë xtqayaʼ qʼij che rä rchë xtkʼüt rubʼey chqawäch chqä ri rubʼanik xtqajäl qakʼaslemal (Sal. 25:9). Röj ütz nqayaʼ chwäch qan chë ryä kan kiʼ rukʼuʼx nuʼän taq röj nqaʼän jontir ri nqkowin chpan rusamaj. Ri ma qayaʼon ta qa Jehová chqä jontir ri kʼayewal ri qakochʼon pä, nkikʼüt chë kantzij nqajoʼ Jehová chqä chë ütz qan (Luc. 8:15). Rma riʼ kan ronojel mul tqayaʼ che rä Jehová ri más ütz kʼo qkʼë. We xtqaʼän riʼ, kan kʼo rma kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän rma ri qabʼanon pä.