Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 29

Hafela exumokomesho loye!

Hafela exumokomesho loye!

‘Keshe umwe ne litange, ndele hakuliyelekanifa navamwe.’ — GAL. 6:4.

EIMBILO 34 Enda moudiinini

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Omolwashike Jehova ihe tu yelekanifa novanhu vakwetu?

JEHOVA oku hole oinima ya yoolokafana. Osho oshi liwetikile moinima ikumwifi oyo a shita, mwa kwatelwa novanhu. Keshe umwe womufye okwe likalekelwa. Onghee hano, Jehova ihe ku yelekanifa nandenande novanhu vakweni. Oha konakona omutima woye, ounhu woye womeni. (1 Sam. 16:7) Oku shii yo okudula kwoye, omaunghundi nosho yo onakudiwa yoye. Ina teelela u ninge oshinima shi dulife peenghono doye. Otwa pumbwa okuhopaenena Jehova mokukala hatu litale ko ngaashi he tu tale ko. Osho otashi ke tu kwafela tu kale hatu “diladila pandjele,” tuhe litule unene pombada, ile pedu. — Rom. 12:3.

2. Omolwashike sha nyika oshiponga okuliyelekanifa navamwe?

2 Ohatu ka mona ouwa, ngeenge otwa kala hatu tale koshihopaenenwa shiwa shomumwatate, ile shomumwameme omudiinini, oo ha pondola moukalele. (Heb. 13:7) Opo nee ohatu ke lihonga koshihopaenenwa shaye nghee hatu dulu okuxwepopala moilonga yokuudifa. (Fil. 3:17) Ndele ope na eyooloko pokati kokushikula oshihopaenenwa shaumwe shiwa nokuliyelekanifa naye. Okuliyelekanifa naumwe kwa tya ngaho, otaku dulu oku ku ningifa u kale u na ondubo, u teke omukumo, ile u kale u udite uhe na oshilonga. Ngaashi twe lihonga moshitukulwa sha dja ko, ngeenge otwa kala hatu liyelekanifa navamwe meongalo, otashi ke tu ehameka pamhepo. Onghee hano, Jehova okwe tu londwela pahole, a ti: “Keshe umwe na konakone oilonga yaye mwene kutya oya tya ngahelipi opo e i litangele, ndele hakuliyelekanifa navamwe.” — Gal. 6:4.

3. Exumokomesho lopamhepo lilipi wa ninga le ku etela ehafo?

3 Jehova okwa hala u kale wa hafa omolwexumokomesho lopamhepo olo to ningi. Pashihopaenenwa, ngeenge owa ninginifwa, ou na okukala wa hafa neenghono e shi wa hanga elalakano olo. Oove mwene wa ninga etokolo la tya ngaho. Owe linyengifwa kohole yoye yokuhola Kalunga. Diladila kexumokomesho olo wa ninga okudja opo. Pashihopaenenwa, mbela ohole yoye yokulesha Ombiibeli nokuninga ekonakono lopaumwene oya enda tai kulu? Mbela paife oho ilikana omailikano taa ti sha notaa di komutima? (Eps. 141:2) Mbela paife ou shii okuhovela eenghundafana shi dulife nale moilonga yokuudifa nou shii okulongifa nawa oilongifo yetu yomoukalele? Ngeenge ou na oukwaneumbo, mbela Jehova okwe ku kwafela u kale omushamane e li xwepo, omukulukadi, ile omudali? Oto dulu okukala wa hafa nowa wanenwa, ngeenge owa ninga exumokomesho la tya ngaho.   

4. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

4 Ohatu dulu okukwafela vamwe va hafele exumokomesho lavo lopamhepo. Otwa pumbwa yo oku va kwafela va efe po okuliyelekanifa navamwe. Moshitukulwa eshi ohatu ka tala nghee ovadali tava dulu okukwafela ovana, nghee ookaume kopahombo tava dulu okulikwafela nanghee ovakulunhuongalo nosho yo vamwe tava dulu okukwafela ovamwaxe. Xuuninwa, ohatu ka kundafana omafinamhango amwe Ombiibeli, oo tae ke tu kwafela tu litulile po omalalakano e li pandjele, she likolelela keenghalo nokokudula kwetu.

OSHO OVADALI NOOKAUME KOPAHOMBO TAVA DULU OKUNINGA

Ovadali, kaleni hamu pandula eenghendabala dokaana keshe (Tala okatendo 5-6) *

5. Metwokumwe nOvaefeso 6:4, oshike ovadali va pumbwa okuhenuka?

5 Ovadali ova pumbwa okulungama vaha yelekanife okaana nounona vakwao, ile oku ka pula ka ninge oshinima osho itaka dulu. Ovadali otava ka teya omukumo okaana kavo, ngeenge ohava ningi ngaho. (Lesha Ovaefeso 6:4.) Omumwameme wedina Sachiko * okwa ti: “Ovahongi vetu ova li va teelela ndi kale handi shi endifa nawa ndi dulife ovanafikola vakwetu. Meme naye okwa li a teelela ndi kale handi shi endifa nawa mofikola, opo ndi dule okuyandja oundombwedi muwa komuhongi wetu nosho yo kutate, oo ehe fi Ondombwedi yaJehova. Meme okwa li ha kala a hala ndi shunife ko ekonakono alishe, oshinima osho itandi dulu okuninga. Nonande paife opa pita oule womido nda mana ofikola, omafimbo amwe ohandi kala handi lipula ngeenge onda pa ngoo Jehova osho sha denga mbada.”

6. Oshike ovadali tave lihongo mEpsalme 131:1, 2?

6 Ovadali otava dulu okulihonga oshilihongomwa sha fimana mEpsalme 131:1, 2. (Lesha.) Ohamba David kaya li hai lidiladilile ‘oinima ei inai mu yeleka,’ ile oinima oyo i dule eenghono daye. Elininipiko ole mu kwafela a ‘lotife nokungungumaneka’ omwenyo waye. Oshike ovadali tave lihongo meendjovo daDavid? Ovadali otava dulu okuulika kutya ove na ondjele nelininipiko, ngeenge ova kala inava teelela shihapu kuvo vene, ile kokaana kavo. Ovadali otava ka shilipaleka okaana kavo kutya oke na ondilo kuvo moku ka kwafela ke litulile po omalalakano e li pandjele, e likolelela kokudula nokomaunghundi ako. Omumwameme wedina Marina okwa ti: “Meme ke na efiku a yelekanifile nge novamwaina vange vatatu, ile nounona vakwetu. Okwa honga nge kutya ovanhu ove na eeshali da yoolokafana, nakeshe umwe womufye oku na ondilo momesho aJehova. Ohandi pandula meme, molwaashi okwa kwafela nge ndiha kale handi liyelekanifa novanhu vakwetu.”

7-8. Omushamane oha ulike ngahelipi kutya okwa fimaneka omukulukadi waye?

7 Omushamane Omukriste oku na okuulika kutya okwa fimaneka omukulukadi waye. (1 Pet. 3:7) Osho osha kwatela mo okukala ho mu pe elitulemo le likalekelwa. Pashihopaenenwa, omushamane oha ulike kutya okwa fimaneka omukulukadi waye mokukala e mu lenga. Ihe mu pula a ninge oshinima shi dule eenghono daye. Natango, iha yelekanifa omukulukadi waye novakainhu vamwe. Mbela omukulukadi ota ka kala e udite ngahelipi, ngeenge omushamane waye ohe mu yelekanifa navamwe? Omushamane womumwameme Rosa, oo ehe fi Ondombwedi, ohe mu yelekanifa luhapu novakainhu vamwe. Rosa ina uda ashike nai komalaka a honga oo he mu ula, ndele oshe mu teya yo omukumo. Okwa ti: “Onda pumbwa okukala alushe handi lombwelwa kutya ondi na ondilo momesho aJehova.” Mepingafano naasho, omushamane Omukriste oha ulike kutya okwa fimaneka omukulukadi waye. Oku shii kutya ngeenge okwa kala ha yelekanifa omukulukadi waye navamwe, otashi ka kuma ekwatafano laye nomukulukadi waye nosho yo naJehova. *

8 Omushamane oo a fimaneka omukulukadi waye ohe mu pandula, he mu lombwele kutya oku mu hole noku na ondilo kuye. (Omayel. 31:28) Osho osho omushamane waKaterina, oo a tumbulwa moshitukulwa sha tetekela, e mu kwafela a finde omaliudo okukala e udite ehe na oshilonga. Eshi a li okaana, ina okwa li he mu yelekanifa luhapu nounona vakwao, mwa kwatelwa nookaume kaye. Osho osha ningifa Katerina a kale he liyelekanifa navamwe, nokuli nokonima eshi a ninga Ondombwedi yaJehova. Omushamane waye Omukriste okwe mu kwafela a finde ounghundi oo noku kale he litale ko pandjele. Katerina okwa ti: “Omushamane wange oku hole nge, ha pandula nge ngeenge nda ninga sha shiwa noha ilikanene nge. Oha dimbulukifa nge omaukwatya a denga mbada aJehova noha kwafele nge ndiha kale nomaliudo mai.”

OSHO OVAKULUNHUONGALO OVANAHOLE NAVAMWE TAVA DULU OKUNINGA

9-10. Ovakulunhuongalo ovanahole ova kwafela ngahelipi omumwameme umwe a finde ounghundi wokuliyelekanifa navamwe?

9 Ongahelipi ovakulunhuongalo tava dulu okukwafela ovo ve na oupyakadi wokuliyelekanifa navamwe? Natu ka taleni koshimoniwa shomumwameme wedina Hanuni, oo a li iha pandulwa eshi a li okaana. Okwa ti: “Onda li ndi na eehoni nonda li handi diladila kutya ounona vakwetu ove li xwepo ve dule nge. Onda kala handi liyelekanifa navamwe okudja kounona.” Hanuni okwa kala he liyelekanifa navamwe nokuli nokonima eshi a ninga Ondombwedi yaJehova. Osho oshe mu ningifa a kale e udite ehe na oshilonga meongalo. Paife ota hafele okukokola ondjila. Oshike she mu kwafela a lundulule etaleko laye?

10 Hanuni okwa popya kutya okwa kwafelwa kovakulunhuongalo ovanahole. Ova kala have mu lombwele kutya ota dana onghandangala ya fimana meongalo nohave mu pandula e shi e li omudiinini. Okwa shanga a ti: “Ope na oikando imwe inini ovakulunhuongalo va li va pula nge ndi twe omukumo ovamwameme vamwe, ovo va pumbwa ekwafo. Oinakuwanifwa ya tya ngaho, oya kwafela nge ndi mone kutya onda pumbiwa. Ohandi dimbuluka yo, eshi ovakulunhuongalo ovanahole va li va pandula nge, eshi nda li nda twa omukumo ovamwameme vamwe ovanyasha. Opo nee ova leshela nge 1 Ovatessaloniki 1:2, 3. Osho osha hafifa nge neenghono. Ohandi pandula neenghono ovafita ovanahole, molwaashi paife ondi shii onghandangala oyo handi dana mehangano laJehova.”

11. Ongahelipi hatu dulu okukwafela ava “ve na omhepo ya nyanyaulwa noye lininipika,” ovo va tumbulwa muJesaja 57:15?

11 Lesha Jesaja 57:15. Jehova oku na ko nasha naavo ve na “omhepo ya nyanyaulwa noye lininipika.” Atusheni, ohatu dulu okutwa omukumo ovamwatate novamwameme, ndele havakulunhuongalo ashike. Onghedi imwe omo hatu dulu oku va twa omukumo, omoku va ulikila kutya otu na ko nasha navo. Jehova okwa hala tu va ulikile kutya ove li eedi daye ndi na ondilo. (Omayel. 19:17) Ohatu dulu yo okukwafela ovamwatate novamwameme mokukala ovalininipiki notu na ondjele. Inatu hala okukala hatu yukifa elitulemo kufye vene, molwaashi otashi ka ningifa vamwe va kale ve na ondubo. Ponhele yaasho, ohatu longifa okudula neshiivo letu mokutwaafana omukumo. — 1 Pet. 4:10, 11.

Ovahongwa vaJesus ova li va nanenwa kuye, molwaashi ka li ha xumifa komesho omhepo yefiyafanepo nandenande. Okwa li ha hafele okukala nookaume kaye (Tala okatendo 12)

12. Omolwashike ovanhu vongaho va li va nanenwa kuJesus? (Tala efano kombada yoshifo.)

12 Ngeenge otwa konakona nghee Jesus a li ha ungaunga novashikuli vaye, otashi ke tu kwafela tu mone nghee tu na okuungaunga novanhu vakwetu. Okwa li omulumenhu munenenene, oo a li ko nale. Ashike okwa li e na ‘omwenyo muwa, nomomutima okwe lininipika.’ (Mat. 11:28-30) Ka li he litangele owino nosho yo eshiivo la denga mbada olo a li e na. Okwa li ha hongo ta longifa oitya ipu nosho yo omafaneko mahokwifa, oo taa hange omitima daavo va dinika. (Luk. 10:21) Jesus okwa li e tonde ovawiliki womalongelokalunga, ovo va li ve na ounhwa. Ovanhu ngeenge ve li naJesus, ova li hava kala ve udite kutya ove na ondilo momesho aKalunga. (Joh. 6:37) Okwa li ha ungaunga nefimaneko novanhu ovo va dinika.

13. Jesus okwa ulika ngahelipi kutya oku na onghenda nohole okutala monghedi omo a li ha ungaunga novahongwa vaye?

13 Jesus okwa ulika kutya oku na onghenda nosho yo ohole monghedi omo a li ha ungaunga novahongwa vaye. Okwa li e shii kutya ove na okudula kwa yoolokafana notava piti meenghalo di lili noku lili. Onghee hano, kava li tava dulu okukala ve na oinakuwanifwa ya faafana. Kava li yo tava ka pondola moukalele shi fike pamwe. Ashike nande ongaho, okwa li ha pandula eenghendabala tadi di komutima dakeshe umwe. Etaleko laJesus li na sha naasho oli liwetikile mefaneko laye li na sha noitalenti. Mefaneko olo, omwene okwa yandja oilonga i “fike pokudula” kwomupiya keshe. Omupiya umwe vomovapiya vavali ovadiinini okwa li a likola mo shihapu e dulife mukwao. Ashike omwene wavo okwe va pandula aveshe neendjovo da faafana a ti: “Owa ninga nawa omupiya ove muwa nomudiinini!” — Mat. 25:14-23.

14. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena onghedi yaJesus yokuungaunga novanhu?

14 Jesus oha ungaunga nafye nonghenda nosho yo nohole. Oku shii kutya otu na okudula kwa yoolokafana nohatu piti meenghalo di lili noku lili. Oha kala a hafa, ngeenge hatu ningi ngaashi hatu dulu she likolelela kokudula kwetu. Onghee hano, otwa pumbwa okuhopaenena Jesus monghedi omo hatu ungaunga navakwetu. Inatu hala nandenande okuningifa omwiitaveli mukwetu a kale e udite ehe na oshilonga. Ile a kale a fya ohoni, molwaashi ita dulu okuninga shihapu ngaashi vamwe. Ponhele yaasho, natu kale hatu kongo eemhito tu pandule ovamwatate novamwameme, eshi tava ningi ngaashi tava dulu opo va longele Jehova.

LITULILA PO OMALALAKANO OO TO DULU OKUHANGA

Mona ehafo mokulitulila po omalalakano e li pandjele, oo to dulu okuhanga (Tala okatendo 15-16) *

15-16. Omumwameme umwe okwa mona ouwa ulipi eshi e litulila po omalalakano oo ta dulu okuhanga?

15 Omalalakano opamhepo ohae tu kwafele tu kale tu na onghalamwenyo tai ti sha. Ashike osho sha fimanenena oshosho kutya otwa pumbwa okulitulila po omalalakano e likolelela kokudula kwetu nokeenghalo detu, ndele haku hopaenena vakwetu. Okuhopaenena vamwe otashi ke tu nyemateka noku tu teya omukumo. (Luk. 14:28) Natu ka taleni koshihopaenenwa shomumwameme omukokolindjila wedina Midori.

16 Xe yaMidori, oo ehe fi Ondombwedi, okwa kala he mu lombwele eshi a li okaana kutya oku dulike kuvamwaina nokounona vomongudu yavo. Midori okwa ti: “Onda li ndi udite ndihe na oshilonga.” Ashike eshi a enda ta kulu, okwa ka kala e udite kutya oku na oshilonga. Okwa ti: “Ohandi lesha Ombiibeli efiku keshe, opo ndi kale ndi na ombili yopamadiladilo, naasho ohashi kwafele nge ndi mone kutya Jehova oku hole nge.” Shikwao vali, okwe litulila po omalalakano oo ta dulu okuhanga, noha ilikana te a tumbula kondadalunde, opo Jehova e mu kwafele e a hange. Osho ohashi kwafele Midori a hafele exumokomesho laye lopamhepo.

TWIKILA OKULONGELA JEHOVA SHE LIKOLELELA KOKUDULA KWOYE

17. Ongahelipi hatu dulu ‘okutwikila okulundulula onghedi yetu yokudiladila,’ nohatu ka mona oidjemo ilipi?

17 Ohashi pula oule wefimbo opo u efe po omadiladilo nomaliudo mai. Jehova okwe tu londwela, a ti: Twikileni  okulundulula onghedi yeni yokudiladila.” (Ef. 4:23, 24) Opo tu dule okuninga ngaho, otwa pumbwa okukala hatu ilikana, hatu konakona Eendjovo daKalunga nokudilonga. Onghee hano, twikila okukala ho ningi oinima oyo nokupula Jehova e ku pe eenghono. Omhepo yaye iyapuki otai ke ku kwafela u finde ounghundi wokuliyelekanifa navamwe. Jehova ote ke ku kwafela yo u mone ngeenge ou na ondubo, ile ounhwa noku ku kwafela u ninge omalunduluko diva.

18. Ongahelipi to dulu okuhekelekwa keendjovo odo tadi hangwa mo 2 Omafimbo 6:29, 30?

18 Lesha 2 Omafimbo 6:29, 30. Jehova oku shii omitima detu. Oku shii kutya ohatu kondjo nenwefemo lii lounyuni ou nosho yo nokuhawanenena kwetu vene. Ngeenge Jehova te tu tale hatu kondjifa enwefemo lii la tya ngaho, oha kala e tu hokwa.

19. Efaneko lilipi Jehova a longifa, opo a ulike kutya oku na ko nasha nafye?

19 Opo Jehova a ulike kutya oku na ko nasha nafye, okwa longifa ekwatafano olo hali kala pokati komudalakadi nokahanana kaye. (Jes. 49:15) Natu ka taleni koshihopaenenwa shomudalakadi wedina Rachel. Okwa shanga a ti: “Okamonakadona kange Stephanie oka dalwa okapelema. Eshi nde ka mona oshikando shotete, oka li kanininini noka ka etifa eenghono. Ashike oshipangelo osha li sha pitika nge ndi kale handi ka kwata efiku keshe omwedi wotete, nonande oka li mokakende. Osho oshe tu kwafela tu kale tu na ekwatafano la kola nako. Paife oke na eedula hamano, ashike okanini, kake fike pamwe nounona vomido da ko. Ndele nande ongaho, ondi ka hole, molwaashi oka kondja opo ka dule okukala nomwenyo nohaka etele nge ehafo linene.” Ohashi tu hafifa okukala tu shii kutya Jehova oku tu hole neenghono, ngeenge te tu tale eshi hatu ningi ngaashi hatu dulu, opo tu mu longele.

20. Ou na etomheno lilipi lokukala wa hafa u li omupiya waJehova a ninginifwa?

20 U li omupiya waJehova, owe likalekelwa nou li oshilyo shoukwaneumbo waye shi na ondilo. Kape na nande oumwe e kufa. Jehova ine ku nanena kuye, molwaashi ngeno u li xwepo u dule vamwe. Okwe ku nanena kuye, molwaashi okwa mona momutima woye kutya ou li omulininipiki, wa halelela okuhongwa kuye nokuninga omalunduluko. (Eps. 25:9) Kala u na oushili kutya oha kala a hafa, ngeenge to ningi ngaashi to dulu, opo u mu longele. Oho ulike kutya ‘ou na omutima muwa,’ eshi u na elididimiko nou li omudiinini. (Luk. 8:15) Onghee hano, twikila okupa Jehova osho sha denga mbada she likolelela kokudula kwoye. Ou na etomheno lokukala wa hafa ‘lokulitangela exumokomesho loye.’

EIMBILO 38 Ote ke ku pameka

^ okat. 5 Jehova ihe tu yelekanifa navakwetu. Omafimbo amwe otashi dulika tu liyelekanife navamwe, ndele hatu kala tu na etaleko lii li na sha nafye vene. Moshitukulwa eshi ohatu ka kundafana kutya omolwashike sha nyika oshiponga okuliyelekanifa navamwe. Ohatu ka tala yo nghee hatu dulu okukwafela oilyo yomaukwaneumbo etu nosho yo vakwetu meongalo va kale have litale ko ngaashi Jehova he va tale ko.

^ okat. 5 Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.

^ okat. 7 Nonande oitwa oyo oya yukifwa komushamane, omafinamhango mahapu omuo otaa longo yo nokomukulukadi.

^ okat. 58 OMASHANGELO OMAFANO: Pefimbo lelongelokalunga loukwaneumbo, ovadali tava ulike kutya ova hafela okaana keshe e shi ka ninga ngaashi taka dulu, opo ka ete sha monguluwato yaNoa.

^ okat. 62 OMASHANGELO OMAFANO: Omudalakadi oo ta tekula okaana oye aeke a ninga eemhangela, opo a dule okukufa oukwafelikokolindjila. Okwa hafa e shi a hanga elalakano olo.