Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

HLOGOTABA YA GO TŠHUTIWA 29

Jabodisa ke Tso Wene Mong o Kgonang go di Segelela!

Jabodisa ke Tso Wene Mong o Kgonang go di Segelela!

“Ye mongwana le ye mongwana . . . a jabodise ke tso a di makang, a sa nyake go phadisana le motho ye mongwana.”​—MAGAL. 6:4.

KOŠA 34 Go Sepela re Kene re Tshepega

GO FO LEKISIWA *

1. Ke ntaba Jehova a sa re tshwanisi le batho ba bangwana?

JEHOVA wa jabola mo dilo di sa tshwane. Mo re lebelele dilo tso a di makiyeng tsa go jabodisa, le batho, taba yone yi napa yi re yelela. Le rune a re tshwane. Byalo Jehova aa go tshwanisi le batho ba bangwana. O nyakolla pelo yago, gore a thogo bona gore ke wene motho wa mohlobo mang ka ku tengteng. (1 Sam. 16:7) Fote wa tšiba gore ke dilo difeng tsa gore wa di kgona, tsa gore di ya go šita le gore o gudiye go le byang. Fote aa nyake o maka tsa go feta tso o kgonang go di segelela. Di nyaka re tseyele gage Jehova, re titseye ka mokgo a re tseyang ka gona. Mo re maka ka mokgonone, re nyoko ‘šupetsa gore re hlalefiye,’ wa sa kraye re titseyela gedimo ka matla kela fase ka matla.—Marom. 12:3.

2. A go gabutši go titshwanisa le batho ba bangwana, ke ntaba?

2 A yi matsaka gore re ka tšhuta se sengwana ga mogageru wa gore ke segele ga tsa go tšhomayela. (Maheb. 13:7) Re ka kota se sengwana gage gore le rune re thogo kekemolla matšhomayelelo ya rune. (Mafil. 3:17) Mara mo ba re o yekisela motho a ba re gore o bhetšisana naye. Go phadisana le motho go ka go tšhutisa jelase, wa kwa o kgongwele le go kwa nkare wene o fo ba selo nje. Le hlogotaba ya go feta yi re tšhutisiye gore re ka kwaletsa senghana sa rune le Jehova mo re thomisa go bhetšisana le batho ka ho phutegong. Byalo, Jehova o šupetsa gore o re nyaka ka matla mo a re botsa gore: “Ye mongwana le ye mongwana a nyakolle ka mokgo a makang dilo ka gona gore a jabodise ke tso a di makang, a sa nyake go phadisana le motho ye mongwana.”—Magal. 6:4.

3. Wene o jabodisa ke dilo difeng tsa gore o kgonne go di segelela mo o kene o berekela Jehova?

3 Jehova o nyaka gore o jabodise ke tso wene mong o kgonneng go di segelela mo o kene o mmerekela. Mo re beyisa, mo nkare o kolobetsiwwe, go segelela tsotsone go tshwanele go go jabodise ka matla! Phela sepheto sone o se segelele o sa tšhofe ke motho. Ke mo se šupetsa gore wene o mo nyaka ka matla ga Modimo. Nagana le ka dilo tso o di makiyeng go tlugisela ka nako yonone. Mo re beyisa, ayitsano gana byalo o tikwa o kwana ka matla le go bala Bhayibele o boya o liketsa go tšhuta se sengwana ho ga yona? Ayitsano mo o rapela o kwa o kgona go bolabola naye dilo tsa go tšwa pelong? (Pis. 141:2) Ayitsano mo o tšhomayela o kgona go beya ditaba fote le dithulusi tsa rune wa kgona go di berekisa? Mo nkare o na le mutši, ayitsano Jehova o go gelepiye gore o be monna, mosadi kela mmelegi wa gabutši? Ga tso o kgonneng go di segelela ga dilo tsowa, lisetsa pelo yago yi kgehlemele.

4. Re nyoko handahanda ka ying ga hlogotaba yowa?

4 Re ka thuša batho ba bangwana gore ba jabodise ke dilo tso bona beng ba kgonang go di segelela mo ba kene ba berekela Modimo. Fote re ka ba gelepa gore ba sa titshwanisi le batho ba bangwana. Ga hlogotaba yowa, re nyoko tšhuta gore babelegi ba ka gelepa bana ba bona ka mokgo mang, monna le mosadi wage ba ka thušana ka mokgo mang le gore bagolo le ba bangwana ba ka gelepa magageru ka ho phutegong ka mokgo mang. Re nyoko notelela ka go bolabola ka ditšhiko tsa ka ho Bhayibeleng tsa gore di ka re gelepa gore re thogo segelela dilo tso rune beng re ka di kgonang go ya le ka seyemo sa rune.

TSO DI KA MAKANG KE BABELEGI LE BA GORE BA ŠADHIYE

Lune babelegi, šupetsaneng bananyana ba lune gore tso ba kgonang go di segelela di ya le jabodisa (Lebelela direle 5-6) *

5. Maefeso 6:4 yi re babelegi ba pheme go maka ying?

5 Di nyaka babelegi ba pasope, ba sa kraye ba tshwanisa bananyana le batho ba bangwana kela ba nyaka gore ngwana a make dilo go tshwana le mokete. Bananyana ba ka kwa go baba ka matla mo re ba tshwanisa le ba bangwana kela re nyaka gore ba segelele dilo tsa gore ba ka sa di kgone. (Bala Maefeso 6:4.) Mogageru wa mosadi ye ba reng ke Sachiko * o re: “Mathitšere yaka ku sekolo ke mo ma nyaka ke phale bo ke kenang nabo ka tlelaseng. Le mmane ke mo a nyaka ke ba phala ka moka ku sekolo gore thitšere le papa ba di bone gore Dihlatse di hlalefiye, fote papa a yi Hlatse. Mo go segela nako ya go ye ngwaleng, ke mo a nhlohletsela gore ke di khwaye ka moka, mara ke mo nka sa di kgone. Ke botala ke fetsiye sekolo, mara di sa na di nhlupa tsa gore nje Jehova o tseya gore tso ke di makang di gabutši.”

6. Babelegi ba ka tšhuta ying ga Pisalema 131:1, 2?

6 Taba ye kgolo ka matla yo babelegi ba ka yi tšhutang yi howa ga Pisalema 131:1, 2. (Bala.) Kgoši Dafita o hlayye gore aa na magaba, o kraya a ‘lelekisa dilo tse dikgolo ka matla’ kela tsa gore di ya mo feta, a ka sa kgone le go di segelela. Ke mo a tinyanafatsiye fote a tšiba gore o kgera kaye, tsotsone di ‘mo kgomoletsiye fote di makiye gore a sa šekele.’ Babelegi ba ka tšhuta ying ga mantsu ya Dafita? Di nyaka babelegi ba tinyanafatse fote ba tšibe gore le bona go na le mo ba kgerang gona, mara di nyaka ba make ka mokgonone le ga bananyana ba bona. Babelegi ba ka maka gore ngwana wa bona a tikwe gore le yene ke motho mo ba ka šupetsa gore baa di bona tso a di kgonang fote baa tšiba gore go na le tso di mo šitang mo ba kene ba mo gelepa ga tsa gabutši tso a nyakang go di segelela. Mogageru ye mongwana wa mosadi ye ba reng ke Marina o gopola taba ye nngwana, o re: “Mmane a sanka a di maka tso tsa go ntshwanisa le bana ba mo gaye kela bana ba bangwana. O ntšhutisiye gore batho a baa fiwa ka go tshwana le gore Jehova o re tseyela gedimo ka mokana ga rune. O nthušiye ka matla wa tšiba, a ke di make ka matla tso tsa go titshwanisa le batho ba bangwana.”

7-8. Monna a ka mo šupetsa byang ga mosadi wage gore o mo tseyela gedimo?

7 Mokreste wa monna di nyaka a tseyele mosadi wage gedimo. (1 Pet. 3:7) Mo ba re motho o mo tseyela gedimo ba ra gore o mo tshwara nkare ke lekata fote wa mo hlompa. Mo re beyisa, monna o šupetsa gore o tseyela mosadi wage gedimo ka go maka gore a be le serithi. Aa nyake gore a make dilo tsa go feta tso a ka di kgonang. Fote a ka sa mo tshwanisi le basadi ba bangwana. Go ka makega ying mo a ka mo tshwanisa le ba bangwana, a re baa mo phala? Mogageru wa mosadi ye ba reng ke Rosa o na le monna wa gore a yi Hlatse, byalo monna yewa o dula a tshwanisa mosadi wage le basadi ba bangwana. O dula a mmotsa tsa go tooka fote tsotsone di makiye gore Rosa a titseyele fase ka matla. Rosa o re, “Ke dula ke nyaka motho wa go n’gopotsa gore Jehova o ntseyela gedimo.” Gabutšibutši, monna wa gore ke Mokreste o tshwanele a tseyele mosadi wage gedimo. Wa di tšiba gore mo a maka tsotsone, o tiyisa senghana sage le mosadi wage fote le senghana sage le Jehova se napa se ro tiyelela. *

8 Mo monna a thanaka mosadi wage, o šupetsa gore o mo tseyela gedimo, fote wa mmotsa gore o sa na a mo nyaka ka matla a boya a mmotsa le dilo tsa go bafala tso a di makang. (Diy. 31:28) Monna wa Katerina, ye re bolabodiyeng ka yene ga hlogotaba ya go feta, o makiye ka mokgonone, tsotsone di gelepiye mosadi wage gore a sa sa titseyela fase. Mo mosadi yewa go sa le ye monyana, mmane wage ke mo a dula a mo nyemula, a mo tshwanisa le bannyana ba bangwana, le banghana bage. Tsotsone di makiye gore Katerina a thomise go nagana go ya le ka gore batho ba bangwana ba mo tseya byang—le mo a šele a tšhutiye nnete! Mara monna wage wa gore ke Mokreste, o yye a mo gelepa gore a lwe le mokgwa wowa ke mokane a thomisa go titseya go le yene motho. Mosadi yewa o re: “Monnaka o nnyaka ka matla, wa nthanaka mo a bona dilo tsa go bafala tso ke di makiyeng, fote wa n’rapelela. O boya a n’gopotsa le gore Jehova o tšibega ka dilo tsa go bafala, fote wa n’gelepa mo ke nagana dilo tsa go kekema.”

TSO DI KA MAKANG KE BAGOLO LE BA BANGWANA

9-10. Bagolo ba yye ba mo gelepa byang ga mogageru wa mosadi wa gore ke mo a gomele ke mokgwa wa go titshwanisa le batho ba bangwana?

9 Bagolo ba ka ba gelepa byang bowa ba gore ba tlwayele go titshwanisa le batho ba bangwana? Mo mogageru wa mosadi ye ba reng ke Hanuni go sa le ye monyana, ke mo a sa tšibi gore di byang go thanakiwa. O re: “Ke mo ke na le dihlong fote ke tseya nkare bananyana ba bangwana baa mphala. Ke thomisiye botala ka matla go titshwanisa le bananyana ba bangwana.” Le mo Hanuni a šele a tšhutiye nnete, ke mo a sa na a gomele ke mokgwa wowa wa go titshwanisa le batho ba bangwana. Tsotsone di makiye gore le ka ho phutegong a kwe a titseyela fase ka matla. Mara gana byalo ke mošupatsela, fote o jabodiye la go sa hlayisege. Go tšhentšhiye kaye?

10 Hanuni o re bagolo ba mo thušiye. Ba šupetsiye gore baa mo tshepa ba boya ba mo thanaka gore o maka dilo gabutši. O ngwadiye gore: “Bagolo ba yye ba nkgopela gatlelenyana gore ke tiyise magageru ya mangwana ya basadi ya gore ke mo ma nyaka go gelepiwa. Di makiye gore le nna ke tipone gore ke nna motho. Ke gopola nakwela bagolo ba nleboga gore ke yye ka tiyisa magageru ya mangwana ya basadi. Ba mpalele 1 Mathesalonika 1:2, 3. Yi ntikisiye pelo wa tšiba! Banna bowa ba go re disa ba n’gelepiye ka matla, gana byalo le nna ke tikwa ke le motho ka ho phutegong.”

11. Bowa ba gore Jesaya 57:15 yi re ‘ba kgongwele fote baa šekela’ re ka ba thuša byang?

11 Bala Jesaya 57:15. Jehova o ba kwela go baba ka matla bowa ba gore ‘ba kgongwele fote baa šekela.’ A yi bagolo ba ntoši, mara ka mokana ga rune re ka tiyisa magageru ka ho phutegong. Mokgwa wo mongwana wa go ba tiyisa ke wa go šupetsa gore re ba tseyela gedimo. Jehova o kwana ka matla le dinku tsage, byalo o nyaka le rune re šupetsa gore re di nyaka ka matla. (Diy. 19:17) Mo magageru ya mangwana ma di bona gore re tinyanafatsiye fote a re kganye, ba nyoko tšhuta se sengwana ho ga rune. A di nyake re kwana le maahlo ya batho, wa kraya batho ba bangwana ba thomisa go re jelasela. Mara di nyaka re berekisa dilo tso re di kgonang le tso re di tšibang gore re thogo tiyisana.—1 Pet. 4:10, 11.

Malata ya Jeso ke mo ma kwa ma nabela go sutela gage ka taba la gore ke mo a sa tseye gore yene o ka kgakala ga wona. Tsa go fokatsa le banghana bage ke mo a kwana natso ka matla (Lebelela serele 12)

12. Batho ba gore ga go tlala ke mo ba ba tseyela fase ke mo ba maka king gore ba kwe ba nabela go šutela ga Jeso? (Lebelela sethombhe sa ka tawong.)

12 Re ka tšhuta tsa go tlala gore batho ba bangwana re ka ba tshwara byang mo re lebelela ka mokgo Jeso ne a tshwara bo ba mo latelelang. Ke mo go le motho wa go ba phala ka mokana ga bona bo ba yyeng ba phela. Mara, ke mo ‘a bebiye fote a tinyanafatsa.’ (Mat. 11:28-30) Ke mo a sa kganyisi taba ya gore o hlalefiye go ba feta kela o tšiba dilo tsa go tlala. Ke mo a sa berekisi mantsu ya go hlupa mo a bolabola le batho fote le tso ne a beyisa ka tsona ke mo di tikisa dipelo tsa batho ba gore ba tinyanafatsiye. (Luk. 10:21) Jeso ke mo a sa tshwane le ba go yeta mahlong tsa sedumedi ba nako yage ba gore ke mo ba na le magetla, ba gore ke mo ba maka gore batho ba kwe nkare Modimo aa ba beya felo. (Joh. 6:37) Mara, ke mo a šupetsa batho ka mokana ga bona gore o ba tseyela gedimo.

13. Ka mokgo Jeso ne a tshwara malata yage, re bona ka ying gore ke mo go le motho wa batho fote a ba nyaka ka matla?

13 Ka mokgo Jeso ne a tshwara malata yage, ke mo di šupetsa gore ke motho wa batho fote o ba nyaka ka matla. Ke mo a di tšiba tsa gore a ba kgone dilo tsa go tshwana fote a ba tshwane ka seyemo. Byalo ke mo ba ka sa di kgone go maka mmereko wa go tshwana; fote ke mo ba ka sa tšhomayele go tshwana. Mara ke mo a leboga gore ye mongwana le ye mongwana wa karakara. Nakwela Jeso a re beyisela ka ditalente, ke mo di šupetsa gore ke motho wa go kwisisa. Ga taba yonone, monna yewa wa gore ke mo go le mong wa bona o yye a neya lelata le lengwana le le lengwana mmereko, “ka mokana ga wona a ma neya tso di ma lekanneng.” Lelata le lengwana ga yala ka mabedi ya go karakara le yye la tswadisa tšheleta yela go feta le lengwana. Mara mong wa wona o yye a ma thanaka go tshwana, a re: “O berekiye, ke wene lelata la gabutši le la go tshepega!”—Mat. 25:14-23.

14. Re ka ba tshwara byang batho ba bangwana go šupetsa gore re tseyele ga Jeso?

14 Le rune Jeso o re tshwara ka mokgwa wa go šupetsa gore ke motho wa batho fote o re nyaka ka matla. Wa di tšiba gore a re kgone dilo go tshwana fote le ka mayemo a re tshwane, byalo wa jabola mo re maka tso rune re di kgonang. Di nyaka re tshware batho go tshwana le Jeso. A re nyake go maka gore motho wa gore le yene ke Hlatse a kwe a tšebisa ke gore yene wa šitega ga tse dingwana, o phala ke ba bangwana. Mara, tla re lebeleleneng dilo tso re ka thanakang magageru ga tsona mo re ba bona ba karakara gore ba berekele Jehova.

TIPEYELE DILO TSA GABUTŠI TSA GORE O NYAKA GO DI SEGELELA

Maka gore o jabolele tso o tipotsang gore o nyaka go di segelela (Lebelela direle 15-16) *

15-16. Di mo gelepiye byang ga mogageru ye mongwana wa mosadi mo a tipeyela dilo tso a nyakang go di segelela?

15 Dilo tso re nyakang go di segelela ga tso tsa Modimo di maka gore re tšibe gore re bakiye kaye le gore re phelela ying. Mara se segolo ke gore rune beng re tipeyele tso re nyakang go di segelela go ya le ka gore rune re kgona ying fote seyemo sa rune se byang, re sa yi ka batho ba bangwana. Re ka tla ra šala re pawogiye ka go tšeba. (Luk. 14:28) Yema re beyise ka mogageru wa mosadi wa gore ke mošupatsela, lebitso lage ba re ke Midori.

16 Papa wa Midori a yi Hlatse, byalo ke mo a poyilanya ngwananyana yewa wage mo go sa le ye monyana, a re o phala ke bana ba gabo le bo a kenang nabo sekolo. Midori o re: “Ke mo ke kwa ke fefoga.” Mara mo Midori a kene a gula, o yye a thomisa go titshepa. O re: “Ke mo ke bala Bhayibele ka moka matšatši gore ke papatele pelo yowa fote ke mo ke tikwa gore Jehova o nnyaka ka matla.” Go tokegela gana hone, o yye a tipeyela dilo tso a nyakang go di segelela a boya a rapela gore a thogo di segelela. Tsotsone di makiye gore Midori a jabodise ke tso yene mong a di segeleleng ga tso tsa Modimo.

ARIYE MAHLONG O NEYA JEHOVA TSO WENE O KGONANG GO DI SEGELELA

17. Re ka maka byang gore ‘re dule re nagana ka mokgwa wa nyuwane,’ fote tsotsone di nyoko re gelepa ka ying?

17 Di ka makega gore di sa yakgoswe di nyamalala tso tsa go nagana dilo tsa go kekema kela go tikwa ka mokgonone. Byalo Jehova o re re dule re maka dilo tsowa, o re: “Le nagane ka mokgwa wa nyuwane.” (Maef. 4:23, 24) Mo re nyaka go maka tsotsone, di nyaka re rapele, re bale Lentsu la Modimo re boye re ghayele. Ngangarela ga dilo tsone ke mokane o kgopele Jehova gore a go neye matšhika. Moya wage wa go hlawolega wo nyoko go gelepa gore o lisetse dilo tsowa tsa go kraya o titshwanisa le batho ba bangwana. Jehova o nyoko ro boya a go gelepa gore o di bone mo nkare o thomisa go ba le jelase kela o thomisa go kakola magetla fote o ko maka gore o yakgoswe o tomola mekgwa yone ka ho pelong.

18. Mantsu ya ma leng ga 2 Dikoronika 6:29, 30 ma ka go kgomoletsa byang?

18 Bala 2 Dikoronika 6:29, 30. Jehova wa tšiba gore dipelo tsa rune di byang. Wa tšiba le gore re kene re lwa le ying, wa tšiba gore re lwa le moya wa lefase le mmele wa rune wa gore a wa felegelela. Mo Jehova a kene a re bona re karakara gore re hlule mekgwa yone ya go kekema, o ko napa a kwa a re nyaka ka matla.

19. Jehova o yi beya byang taba ya gore o tikwa byang ka rune?

19 Jehova o re beyisela ka mmane le ngwanage, o nyaka gore re bone gore o tikwa byang ka rune. (Jes. 49:15) Tla re beyiseneng ka mmane ye ba reng ke Rachel. O ngwadiye gore: “Ke belegiye morwediya waka ye ba reng ke Stephanie nako yage yi soko segela. Mo ke mmona la mathomo, ke mo a le ye monyana ka matla fote go fo ba mong sa batho. Mara ka moka matšatši hala sepetlele ke mo ba dumela gore ke mo kakole ka kgwedi ya mathomo mo ba sa mo tšhediye ka teng ga lepotlela la maseya. Dinako tsone di makiye gore re mamarelane ka matla. Gana byalo o na le kobodi ya mengwaga fote mo o mo lebelele, ke ye monyana ga dithaka tsage. Mara, ke kwana naye ka matla ka taba la gore o yye a ro lwa gore a phele, fote o njabodisa ka matla!” Di re jabodisa ka matla go tšiba gore Jehova le yene o kwa a re nyaka ka matla mo a bona re karakara gore re mmerekele ka dipelo tsa go felegelela!

20. Rune malata ya gore ma tineyele ga Jehova, re ka maka king gore re jabole?

20 Ke wene lelata la Jehova, a o tshwane le batho ba bangwana mara ka mo mutšing wage re go tseyela gedimo ka matla. Mo Jehova a šinya a go goga gore o tle gage, ke mo a sa make ke gore o go tseya o le kawone ga bayagelani bago. O go gogiye ka taba la gore mo a lebelela pelo yo yago, o di bonne gore wa tematema fote a ka kgona go go tšhutisa gore o tlalele ga tso tsage. (Pis. 25:9) O sa kamake gore o jabola ka matla mo a bona o karakara gore o mmerekele. Taba ya gore o kene wa kgohlelela fote wa tshepega, yi napa yi ro šupetsa gore ‘o na le pelo ya gabutši.’ (Luk. 8:15) Byalo, o fo ya mahlong o kene o neya Jehova so wene o se kgonang. Sosone se nyoko maka gore o jabodise ‘ke tso wene o di makang.’

KOŠA 38 O Nyoko go Tiyisa

^ ser. 5 Jehova aa re tshwanisi le batho ba bangwana. Mara ba bangwana o ka kraya re tlwayele go di maka dilo tsone, ke mokane re thoma go tseya batho ka mokgo mongwana. Ga hlogotaba yowa, re nyoko bona gore go titshwanisa le batho ba bangwana go ka re kwaletsa mo go tla kaye. Fote re nyoko bona so re ka ga se maka gore re thogo gelepa bo re dulang nabo ka ho mitšing, mašaga kela ba bangwana ka ho phutegong gore ba titseye ka mokgo Jehova a ba tseyang ka gona.

^ ser. 5 Mabitso ya mangwana ma tšhentšhiwwe.

^ ser. 7 Le mo ditaba tsowa di bolabola ka monna, ditšhiko tso di leng howa di bereka le ga mosadi.

^ ser. 58 DIHLATOLLO TSA DITHOMBHE: Ka nako ya morapelo wa mutši, babelegi ba jabodisiye ke ka mokgo ngwananyana ye mongwana le ye mongwana a tšhediyeng letsogo mo ba yaga areka ya Nnowa.

^ ser. 62 DIHLATOLLO TSA DITHOMBHE: Mmane wa gore o gudisa bana a ntoši o na le ngwana wa gore aa soko kena sekolo ke mokane o timakela letheto gore a thogo ba mošupatsela wa go thuša, fote o jabodisa ke gore tsotsone o di segelele.