1. Soske o Jehova na sporedinela amen e javerencar?

O JEHOVA mangela o bukja te oven različna. Akava džanaja soske ov stvoringja različna rastenija, životne čak amen stvoringja amen različna. Adaleske so sekova jekh amendar tano posebno, o Jehova nikogaš na sporedinela amen e javerencar. Ov dikhela adava so isi tut andre ko vilo (1. Sam. 16:7). Ov isto agjaar džanela tle jaka hem tle slaba strane hem sar bariljan. Na rodela tutar poviše taro adava so šaj te de. Amen valjani te dikha ki amende isto sar o Jehova. Tegani ka ova razumna hem nane te mislina kaj siem pošukar e javerendar ili palem kaj na vredinaja (Rim. 12:3).

2. Soske nane šukar te sporedina amen e javerencar?

² Džangjola pe, šaj te ovel amenge korisno ako džaja palo šukar primer nesave phraleskoro ili phenjakoro kova soj šukar ki služba (Evr. 13:7). Tegani, šaj te sikljova lestar ili latar sar te ova pošukar ki amari služba (Fil. 3:17). Sepak, isi razlika maškar adava te dža palo nekaskoro šukar primer hem te koristine adava primer te šaj te sporedine tut lea. Ako sporedinaja amen e javerencar šaj te počmina te zavidina, te ova obeshrabrime hem šaj čak te mislina kaj na vredinaja. Sar so dikhlem ki statija angleder, ako natprevarinaja amen amare phralencar adava ka ruminel amaro amalipe e Jehovaja. Adaleske o Jehova ljubezno pottikninela amen: „Sekova manuš valjani te ispitinel ple postapke, hem tegani ka ovel le pričina te ovel  bahtalo bašo bukja so kerela len ov, a na adaleske so sporedinela pe e javerencar“ (Gal. 6:4).

3. Kova duhovno napredok so kergjan le kerela tut bahtalo?

³ O Jehova mangela te ove bahtalo bašo tlo duhovno napredok. Na primer, ako krstingjan tut valjani te ove but bahtalo so ispolningjan adaja cel. Tlo mangipe sprema o Devel pottikningja tut te ane adaja odluka. Razmislin kobor napredujngjan ottegani. Na primer, dali akana poviše uživinea ko čitibe hem proučibe i Biblija? Dali tle molitve ule posmislovna hem pohor? (Ps. 141:2). Dali uljan povešto ki služba hem dali akana pošukar koristinea amare glavna publikacie službake? A ako isi tut familija, dali o Jehova pomožingja tuke te ove pošukar rom, romni ili roditeli? Tu šaj te ove but bahtalo bašo tlo napredok so kergjan le.

4. So ka dikha ki akaja statija?

⁴ Amen šaj te pomožina e javerenge te oven bahtale bašo pumaro duhovno napredok. Šaj isto agjaar te pomožina lenge te čhinaven te sporedinen pe e javerencar. Ki akaja statija ka dikha sar o roditelija šaj te pomožinen pumare čhavenge, sar o bračna partnerija šaj te pomožinen jekh jekheske hem sar o starešine hem o javera šaj te pomožinen e phralenge hem e phenjenge. Ko krajo, ka dikha nesave bibliska načelija so šaj te pomožinen amenge te čhiva amenge celija so šaj te ispolnina len.

5. Sprema Efešanite 6:4, so na valjani o roditelija te keren?

⁵ O roditelija valjani te pazinen ma te sporedinen jekhe čhave e javerea, hem te na roden lendar poviše taro adava so šaj te keren. Ako o roditelija kerena adava ola šaj te obeshrabrinen pumare čhaven. (Čitin Efešanite 6:4.) Jekh phen so vikinela pe Sačiko, * vakerela: „Mle učitelija očekujnena sine te ovav pošukar taro mle součenikija ki škola. Isto agjaar mi daj da kerela mange sine o isto pritisok te šaj te dav šukar svedoštvo mle učitelenge, hem me dadeske kova so nane e Jehovaskoro svedoko. Oj mangela sine te nakhav o ispitija bizi ni jekh greška, ama adava našti sine te kerav. Nakhle but berša otkeda završingjum e školaja, ama me ponadari da  nekogaš pučava man, iako dava mandar sa dali adava tano dovolno e Jehovaske“.

6. So šaj o roditelija te sikljoven taro Psalm 131:1, 2?

⁶ O roditelija šaj te sikljoven jekh važno lekcija koja so arakhljola ko Psalm 131:1, 2. (Čitin.) O cari o David vakergja kaj na rodela bukja kola soj leske „but bare“, ili bukja kola so našti te kerel len. Adaleske so sine ponizno hem skromno, ov sine zadovolno hem sine le andruno mir. So šaj o roditelija te sikljoven taro e Davideskere lafija? O roditelija šaj te oven ponizna hem skromna agjaar so nane te očekujnen previše pestar, a ni taro pumare čhave. Ola šaj te pomožinen pumare čhavenge te ovel len doverba ki peste agjaar so ka pomožinen lenge te čhiven peske razumna celija sprema ple okolnostija hem sposobnostija. Jekh phen, so vikinela pe Marina, vakerela: „Mi daj nikogaš na sporedingja man mle trine phralencar ili javere čhavencar. Oj sikavgja man kaj sekole jekhe amendar isi le različna sposobnostija hem kaj sekova jekh amendar tano skapoceno e Jehovaske. Adaleske so vospitingja amen agjaar, me retko sporedinava man e javerencar“.

7-8. Sar šaj jekh rom te poštujnel ple romnja?

⁷ O hristijanska roma mora te poštujnen pumare romnjen (1. Pet. 3:7). Adava značinela te sikavel pe lenge posebno vnimanie hem cenenje. Na primer, jekh rom poštujnela ple romnja agjaar so sikavela kaj tani leske važno. Na rodela latar poviše taro adava so šaj te del hem isto agjaar, na sporedinela la javere džuvlencar. Sar ka osetinel pe i romni ako o rom sporedinela la e javerencar? E Rozakoro rom, kova so nane e Jehovaskoro svedoko, često sporedinela la e javere džuvlencar. Leskere gruba lafija kergje na samo te osetinel pe kaj na vredinela nego isto agjaar te sumninel pe dali o Jehova čače mangela la. Oj vakerela: „Valjani stalno te uverinav man kaj o Jehova ceninela man“. Ama, jekh rom soj Svedoko sikavela kaj poštujnela ple romnja. Ov tano svesno kaj ako kerela agjaar adava ka vlijajnel šukar upro leskoro odnos e romnjaja hem upro leskoro amalipe e Jehovaja. *

⁸ Jekh rom so poštujnela ple romnja, falinela la hem vakerela lake kaj mangela la (Izr. 31:28). Agjaar postapingja o rom e Katerinakoro, kola so spomningjem la ki angluni statija, ov pomožingja lake te cidel pestar o negativna čuvstvija. Keda sine tikni, lakiri daj kritikujnela la sine hem but puti sporedinela la sine javere čhaencar. Adaleske, i Katerina počmingja te sporedinel pe javerencar hem prodolžingja te kerel adava čak otkeda uli e Jehovaskoro svedoko. Ama, lakoro rom pomožingja lake te čhinavel te kerel adava hem te počminel te dikhel šukar ki peste. Oj vakerela: „Ov mangela man, falinela man bašo šukar bukja so kerava hem molinela pe mange. Isto agjaar, pomožinela mange te na bistrav e Jehovaskere šuže osobine hem te čhinavav te razmislinav negativno“.

9-10. Sar o ljubezna starešine pomožingje jekhe phenjake te na sporedinel pe e javerencar?

⁹ Sar šaj o starešine te pomožinen okolenge so sporedinena pe e javerencar? Razmislin bašo iskustvo e phenjakoro Hanuni, koja so sar tikni retko dobinela sine pofalba. Oj vakerela: „Sium sine ladžutni hem mislinava sine kaj o javera čhave tane pošukar mandar. Panda taro tiknipe  počmingjum te sporedinav man e javerencar“. Čak otkeda uli e Jehovaskoro svedoko, i Hanuni ponadari da kerela sine adava. Adaleske oj mislinela sine kaj adava so kerela sine ko sobranie nane važno. Ama akana oj tani bahtali pionerka. So pomožingja lake te meninel plo stavi?

¹⁰ I Hanuni vakerela kaj o ljubezna starešine pomožingje lake. Ola uveringje la kaj tani skapoceno ko sobranie hem pofalingje la baši lakiri vera hem primer. Oj vakerela: „Nekobor puti o starešine zamolingje man te ohrabrinav nesave phenjen kaske so valjangja pomoš. Akaja zadača kergja te osetinav man korisno. Setinava man sar o starešine blagodaringje mange adaleske so ohrabringjum nesave poterne phenjen. Palo adava čitingje mange 1. Solunjanite 1:2, 3. Adava kergja te osetinav man but šukar. Akala šukar pastirija pomožingje mange te ceninav mlo than ko sobranie“.

11. Sprema Isaija 57:15, sar šaj te pomožina okolenge so „osetinena pe phage“?

¹¹ Čitin Isaija 57:15. O Jehova but grižinela pe okolenge so „osetinena pe phage“. Sarine amen, na samo o starešine, šaj te ohrabrina amare mangle phralen hem phenjen. Jekh način sar šaj te kera adava tano, ako iskreno interesinaja amen lenge. O Jehova preku amende mangela te sikavel plo mangipe ple skapocena bakhrenge (Izr. 19:17). Isto agjaar, šaj te pomožina amare phralenge hem phenjenge agjaar so ka ova ponizna hem skromna. Na mangaja te istaknina amen anglo javera hem agjaar te kera ljubomorna amare phralen. Namesto adava, mangaja te koristina amare sposobnostija te šaj te ohrabrina amen jekh jekhea (1. Pet. 4:10, 11).

12. Soske o ponizna manuša mangena sine te oven uzo Isus? (Dikh i slika ki naslovno strana.)

¹² Šaj but te sikljova bašo adava sar te ponašina amen e javerencar, ako dikhaja sar o Isus ponašingja pe ple sledbenikoncar. Ov sine o najbaro manuš kova so nekogaš živingja ki Phuv. Sepak sine „krotko hem ponizno ko vilo“ (Mat. 11:28-30). Iako sine but intelegentno hem džanela sine but bukja, ama ov nikogaš na falingja pe adalea. O Isus koristinela sine ednostavna lafija hem sporedbe kola so šaj sine lokhe te haljoven pe hem te resen dži ko vilo okolengoro soj ponizna (Luka 10:21). O Isus na sine sar o gorda religiozna vodačija. Ov nikogaš na kergja o javera te mislinen kaj o Devel na ceninela len (Jovan 6:37). Namesto adava, ov sikavela sine poštovanje e obično manušenge.

13. Sar o Isus sikavgja ljubeznost hem mangipe ple učenikonge?

¹³ E Isuseskiri ljubeznost hem mangipe dikhena pe taro adava sar ponašinela pe sine ple učenikoncar. Ov džanlja kaj sine len različna sposobnostija hem okolnostija. Adaleske na očekujnela sine sarine te keren o ista zadače hem te završinen isto buti ki služba. Sepak ov ceninela sine keda sekova jekh lendar ka del plo najšukar. Akava jasno dikhjola pe tari leskiri sporedba bašo talantija. Ki akaja sporedba o gospodari dela sekole roboske buti „sprema leskiri sposobnost“. Iako jekh taro duj vredna robija zarabotingja poviše, o gospodari pofalingja e soldujen e ista lafencar: „Šukar kergjan, mlo šukar hem verno sluga“ (Mat. 25:14-23).

14. Sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer?

¹⁴ O Isus tano ljubezno amencar hem sikavela amenge mangipe. Ov džanela kaj sarinen isi amen različna sposobnostija hem okolnostija. Sepak, ov ceninela keda daja amaro najšukar. Amen da valjani te dža palo leskoro primer. Nikogaš na valjani te  kera jekh phral ili jekh phen te mislinel kaj na vredinela, ili te ladžal adaleske so našti te kerela doborom kobor so javera kerena. Namesto adava, valjani te roda prilike te pofalina amare phralen hem phenjen adaleske so dena pumaro najšukar te služinen e Jehovaske.

15-16. Savi korist sine jekhe phenja adaleske so čhivgja peske razumna celija?

¹⁵ O duhovna celija dena amen pravco hem smisla ko životo. Ama, mora te čhiva amenge celija sprema amare sposobnostija hem okolnostija, a na sprema e javerengere. Soske ako keraja adava šaj te razočarina amen hem te obeshrabrina amen (Luka 14:28). Razmislin bašo primer jekhe pionerkakoro, so vikinela pe Midori.

¹⁶ Keda i Midori sine tikni lakoro dad, kova so nane Svedoko, ponižinela la sine hem vakerela sine kaj lakoro phral, i phen hem lakere součenikija tane pošukar latar. I Midori vakerela: „Mislinava sine kaj na vredinava“. Ama keda barili počmingja te dikhel pošukar ki peste. Oj vakerela: „Čitinava sine i Biblija sekova dive te šaj te ovel man andruno mir hem dikhljum kaj o Jehova mangela man“. Isto agjaar, čhivgja peske razumna celija hem molingja pe o Jehova te pomožinel lake te ispolninel adala celija. Adava pomožingja lake te ovel bahtali bašo plo duhovno napredok.

17. So šaj te pomožinel amenge te kera promene ko amaro razmislibe, hem savo ka ovel o rezultati?

¹⁷ O negativna čuvstvija hem misle našti te meninen pe sigate. Adaleske o Jehova pottikninela amen ponadari da te menina amaro način sar razmislinaja (Ef. 4:23, 24). Te šaj te kera adava valjani te molina amen, te proučina e Devleskoro lafi hem  te razmislina bašo adava so čitinaja. Ker akala bukja hem rode sila taro Jehova. Leskoro sveti duh ka pomožinel tuke te sikljove te na sporedine tut e javerencar. O Jehova isto agjaar ka pomožinel tuke te dikhe dali uljan zavidlivo ili gordo hem ka pomožinel tuke sigate te kere o promene.

18. Sar šaj o lafija taro 2. Letopisi 6:29, 30 te utešinen tut?

¹⁸ Čitin 2. Letopisi 6:29, 30. O Jehova džanela sar osetinaja amen. Ov džanela kaj borinaja amen protiv o duho akale svetoskoro hem amari nesovršenost. Keda o Jehova dikhela kobor trudinaja amen te borina amen protiv akala bukja, ov panda poviše mangela amen.

19. Sar o Jehova objasningja ple čuvstvija sprema amende?

¹⁹ Te šaj te sikavel save čuvstvija isi le sprema amende, o Jehova koristinela i vrska so isi maškar i daj hem lakoro bebe (Isa. 49:15). Te dikha o primer jekhe dajakoro so vikinela pe Rejčel. Oj vakerela: „Mi čhaj i Stefani, bijandili porano nego so valjani sine. Keda prvo puti dikhljum la, sine but tikni hem slabo. Ama o doktorija dozvolingje mange te ikerav la sekova dive ki angali džikote jekh masek sine ko inkubator. Ko adava periodi me hem mi čhaj but povrzingjem amen. Akana isi la šov berš hem tani potikni taro javera ki lakiri vozrast. Sepak but mangava la soske boringja pe te ačhovel ko životo, hem kergja mlo životo but bahtalo“. Kobor utešno tano adava so džanaja kaj e Jehova isi le baš asavko mangipe sprema amende keda dikhela kaj borinaja amen sa amare silencar te služina leske!

20. Soske e Jehovaskoro sluga tane bahtale?

²⁰ Adaleske so sian e Jehovaskoro sluga tu sian leske posebno hem but sian cenimo ki leskiri familija. Ov na vikingja tut ki peste adaleske so sian pošukar taro javera manuša, nego adaleske so dikhlja ko tlo vilo hem dikhlja kaj sian ponizno manuš kole so šaj te oblikujnel le (Ps. 25:9). Šaj te ove sigurno kaj ov but ceninela keda dea tutar sa te služine leske. Tli istrajnost hem tli vernost tane dokaz kaj isi tut „čisto hem šukar vilo“ (Luka 8:15). Adaleske, ponadari da de tlo najšukar e Jehovaske. Tegani ka ovel tut šukar pričina te ove bahtalo bašo „bukja so kerea len tu“.