1. Zakaj nas Jehova ne primerja z drugimi?

JEHOVA ima rad raznolikost. To se vidi iz njegovega čudovitega stvarstva, tudi ljudi. Vsak od nas je nekaj posebnega. Zato te Jehova nikoli ne primerja z drugimi, ampak preiskuje tvoje srce in gleda, kakšna oseba si. (1. Sam. 16:7) Ve, katere vrline in slabosti imaš in kako si bil vzgojen. Od tebe ne pričakuje več, kot mu lahko daš. Na sebe moramo gledati tako, kot na nas gleda Jehova. Tako bomo o sebi mislili razumno – ne bomo imeli niti previsokega niti prenizkega mnenja o sebi. (Rim. 12:3)

2. Zakaj se ni dobro primerjati z drugimi?

² Seveda je koristno, če se učimo iz dobrega zgleda zvestih bratov in sester, ki so uspešni na oznanjevanju. (Heb. 13:7) Tako lahko vidimo, kje se lahko sami izboljšamo. (Fil. 3:17) Toda obstaja razlika med tem, da posnemamo dober zgled nekoga, in tem, da se ocenjujemo na podlagi tega zgleda. Zaradi takšnega primerjanja bi lahko postali zavistni oziroma potrti ali bi se celo počutili ničvredne. Tekmovanje z drugimi v občini bi bilo tudi duhovno škodljivo, kot smo spoznali v prejšnjem članku. Zato nas Jehova ljubeče spodbuja: »Naj vsak dokaže, kakšno je njegovo delo, in tedaj se bo imel česa veseliti glede samega sebe, ne pa da bi se primerjal s kom drugim.« (Gal. 6:4)

3. Katerega svojega duhovnega napredka si vesel?

³ Jehova želi, da se veseliš svojega duhovnega napredka.  Če si se na primer krstil, si lahko vesel, da si dosegel ta cilj. To je bila tvoja odločitev, ki je temeljila na tvoji ljubezni do Boga. Razmisli, kako si od takrat naprej napredoval. Ali na primer vedno bolj uživaš v osebnem branju Svetega pisma in preučevanju? Ali so tvoje molitve zdaj bolj globoke in iskrene? (Ps. 141:2) Ali se ti je na oznanjevanju lažje pogovarjati in si postal bolj učinkovit pri uporabi naših pripomočkov za oznanjevanje? Kaj pa, če imaš družino? Ali ti je Jehova pomagal postati boljši mož, žena ali starš? Lahko si zelo vesel in zadovoljen, da si napredoval na teh področjih.

4. Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ Drugim lahko pomagamo, da se veselijo svojega duhovnega napredka in da se ne primerjajo z drugimi. V tem članku bomo videli, kako lahko starši pomagajo svojim otrokom, kako lahko zakonca pomagata drug drugemu in kako lahko starešine in drugi pomagajo sovernikom. Nazadnje pa bomo pregledali nekaj svetopisemskih načel, ki nam lahko pomagajo, da si postavimo razumne cilje glede na naše sposobnosti in okoliščine.

5. Česa starši ne bi smeli delati glede na Efežanom 6:4?

⁵ Starši bi morali paziti, da svojih otrok ne bi primerjali med seboj ali da od otroka ne bi zahtevali več, kot zmore. Takšno primerjanje in nerazumne zahteve lahko otroka zelo potrejo. (Beri Efežanom 6:4.) Sestra Sačiko * pove: »Moji učitelji so pričakovali, da sem boljša od sošolcev. Poleg tega je moja mama od mene zahtevala, da sem odlična v šoli, da bi imeli moji učitelji in oče, ki ni Priča, dobro mnenje o Jehovovih služabnikih. Želela je, da vse teste rešim brez napake, kar je bilo nemogoče. Čeprav že več let ne hodim v šolo, se včasih še vedno sprašujem, ali je Jehova zadovoljen z mano, čeprav mu dam svoje najboljše.«

6. Kaj se lahko starši naučijo iz Psalma 131:1, 2?

⁶ Starši se lahko naučijo nekaj dragocenega iz Psalma 131:1, 2. (Beri.) Kralj  David je rekel, da si ne prizadeva »za to, kar je preveliko« oziroma pretežko zanj. Ker je bil ponižen in skromen, je bil zadovoljen in je imel notranji mir. Kaj se lahko starši naučijo iz Davidovih besed? Ponižni in skromni ne smejo biti samo glede tega, kar pričakujejo od sebe, ampak tudi glede tega, kar pričakujejo od otroka. Starši lahko poskrbijo, da se njihov otrok počuti vrednega, tako da se zavedajo njegovih vrlin in slabosti ter mu nato pomagajo, da si postavi primerne cilje. Sestra Marina se spominja: »Mama me ni nikoli primerjala z mojimi tremi brati ali drugimi otroki. Učila me je, da ima vsak drugačne darove in da smo vsi dragoceni Jehovu. Zaradi nje se redko primerjam z drugimi.«

7., 8. Kako lahko mož izkazuje čast svoji ženi?

⁷ Krščanski mož mora svoji ženi izkazovati čast. (1. Pet. 3:7) Izkazovati čast pomeni, da si do nekoga pozoren in ga spoštuješ. Mož na primer svoji ženi izkazuje čast tako, da z njo ravna dostojanstveno. Od nje ne pričakuje več, kot zmore, in je ne primerja z drugimi ženskami. Kako bi lahko takšno primerjanje vplivalo na ženo? Sestro Roso njen mož, ki ni Priča, pogosto primerja z drugimi ženskami. Njegove krute besede niso slabo vplivale samo na njeno samospoštovanje. Rosa pove: »Vedno znova potrebujem zagotovilo, da me Jehova ceni.« Krščanski možje pa svoji ženi izkazujejo čast. Zavedajo se, da to vpliva na njihov odnos z ženo in Jehovom. *

⁸ Mož, ki svoji ženi izkazuje čast, jo redno pohvali ter ji pove, da jo ima rad in da jo ceni. (Preg. 31:28) Katerini, ki smo jo omenili v prejšnjem članku, je njen mož pomagal, da je premagala občutke ničvrednosti. V otroštvu jo je mama poniževala in jo pogosto primerjala z drugimi dekleti, tudi z njenimi prijateljicami. Zato se je tudi sama primerjala z drugimi, in to še celo za tem, ko je spoznala resnico. Toda mož ji je pomagal, da se je spremenila in si pridobila bolj uravnovešen pogled nase. Katerina pove: »Ima me rad, pohvali me in moli zame. Prav tako me spomni na Jehovove čudovite lastnosti in mi pomaga, da popravim svoje negativno razmišljanje.«

9., 10. Kako so skrbni starešine pomagali neki sestri, da se je nehala primerjati z drugimi?

⁹ Kako lahko starešine pomagajo tistim, ki se radi primerjajo z drugimi? Razmislimo o sestri Hanuni, ki so jo kot otroka redko pohvalili. Takole se spominja: »Bila sem sramežljiva in sem mislila, da so drugi otroci boljši od mene. Že odkar se spomnim, sem se primerjala z drugimi.« Tudi ko je spoznala resnico, se je še vedno primerjala z drugimi. Zato je imela občutek, da v občini ni pomembna. Vendar zdaj pri pioniranju občuti veselje. Kaj ji je pomagalo, da je spremenila svoje stališče?

¹⁰ Hanuni pove, da so ji pomagali skrbni starešine. Dali so ji občutek, da je dragocena v občini, in jo pohvalili za njen lepi zgled. Napisala je: »Starešine so me nekajkrat prosili, naj spodbudim sestre, ki so potrebovale pomoč. Tako  sem se počutila koristno. Ljubeči starešine so se mi tudi zahvalili, ker sem pomagala nekaterim mlajšim sestram. Nato so mi prebrali 1. Tesaloničanom 1:2, 3. To se me je res dotaknilo. Zaradi teh ljubečih starešin cenim svoje mesto v Jehovovi organizaciji.«

11. Kako lahko pomagamo tistim, ki so »skrušenega in ponižnega duha«, kot to piše v Izaiju 57:15?

¹¹ Beri Izaija 57:15. Jehova se zelo zanima za tiste, ki so »skrušenega in ponižnega duha«. Tem dragim bratom in sestram lahko pomagamo vsi, ne samo starešine. Spodbujamo jih na primer tako, da se zanje iskreno zanimamo. Jehova želi, da jim pokažemo, kako zelo jih ima rad. (Preg. 19:17) Bratom in sestram lahko pomagamo tudi tako, da smo ponižni in skromni. Če bi usmerjali pozornost nase, bi lahko pri drugih vzbudili zavist. Svoje sposobnosti in znanje raje uporabljamo za to, da spodbujamo drug drugega. (1. Pet. 4:10, 11)

12. Zakaj so bili preprosti ljudje radi z Jezusom? (Glej sliko na naslovnici.)

¹² O tem, kako naj bi ravnali z drugimi, se veliko naučimo iz tega, kako je Jezus ravnal s svojimi učenci. Bil je največji človek, kar jih je kdaj živelo, vendar je bil »blage narave in ponižnega srca«. (Mat. 11:28–30) Nikoli se ni hvalil s svojim izjemnim znanjem in modrostjo. Ko je poučeval, je uporabljal preprost jezik in privlačne ponazoritve, ki so se dotaknile srca ponižnih in preprostih ljudi. (Luk. 10:21) V nasprotju s ponosnimi verskimi voditelji drugim ni nikoli dajal občutka, da niso pomembni Bogu. (Jan. 6:37) S preprostimi ljudmi je ravnal spoštljivo.

13. Kako sta se Jezusova prijaznost in ljubezen videli v tem, kako je ravnal s svojimi učenci?

¹³ Jezusova prijaznost in ljubezen sta se videli v tem, kako je ravnal s svojimi učenci. Vedel je, da imajo različne sposobnosti in okoliščine. Zato niso vsi mogli imeti enakih odgovornosti niti niso mogli biti vsi enako učinkoviti na oznanjevanju. Vseeno je cenil, da so se trudili po svojih najboljših močeh. To, da je bil Jezus razumevajoč, se vidi tudi iz prilike o talentih. Gospodar je vsakemu sužnju dal talente »po njegovi zmožnosti«. Eden od marljivih sužnjev je zaslužil več talentov kot drug, vendar je gospodar oba pohvalil z istimi besedami: »Dobro si opravil, dobri in zvesti suženj!« (Mat. 25:14–23)

14. Kako lahko pri ravnanju z drugimi posnemamo Jezusa?

¹⁴ Jezus je z nami prijazen in ljubeč. Ve, da imamo različne sposobnosti in okoliščine, in je zadovoljen, ko damo svoje najboljše. Z drugimi bi morali ravnati tako, kot je Jezus. Nikoli ne želimo, da bi se sočastilec počutil ničvrednega ali da bi ga bilo sram, ker ne more narediti toliko kot drugi. Raje iščimo priložnosti, da brate in sestre pohvalimo, ker po svojih najboljših močeh služijo Jehovu.

15., 16. Kako je neki sestri koristilo, da si je postavila razumne cilje?

¹⁵ Duhovni cilji dajejo našemu življenju smisel. Vendar je pomembno, da si jih postavimo glede na svoje zmožnosti in okoliščine. Če bi si postavili enake cilje kot drugi, bi morda bili razočarani. (Luk. 14:28) Razmislimo o primeru pionirke Midori.

 ¹⁶ Midori je njen oče, ki ni Priča, v otroštvu poniževal in jo primerjal z njenim bratom in sestro ter sošolci. »Počutila sem se ničvredno,« pove Midori. Toda ko je odrasla, si je pridobila samozavest. Takole pove: »Vsak dan sem brala Sveto pismo. To mi je pomagalo, da sem dobila notranji mir in da sem se zavedala, da me ima Jehova rad.« Poleg tega si je postavila razumne cilje in molila, da bi jih dosegla. Tako se je lahko veselila svojega duhovnega napredka.

17. Kako se lahko obnavljamo v sili, ki žene naš um, in kakšne bodo koristi?

¹⁷ Negativni občutki in misli morda ne bodo izginili kar čez noč, zato nam Jehova pravi: »[Morali bi] se obnavljati v sili, ki žene vaš um.« (Efež. 4:23, 24) To nam lahko uspe, če molimo, preučujemo Božjo Besedo in poglobljeno premišljujemo. Zato si vzemi čas za te stvari in prosi Jehova za moč. Njegov sveti duh ti lahko pomaga, da se ne boš več primerjal z drugimi. Jehova ti bo tudi pomagal prepoznati in hitro odstraniti zavist ali ponos, če bi se katera od teh slabih lastnosti pojavila v tvojem srcu.

18. Kako nas lahko potolažijo besede iz 2. kroniške 6:29, 30?

¹⁸ Beri 2. kroniška 6:29, 30. Jehova pozna naše srce. Ve tudi, da se moramo boriti proti vplivu tega sveta in svoji nepopolnosti. Ko vidi, kako močno se borimo proti tem negativnim vplivom, nas ima še bolj rad.

19. S čim je Jehova ponazoril to, kar čuti do nas?

¹⁹ Jehova je to, kaj čuti do nas, ponazoril z ljubeznijo med mamo in njenim  dojenčkom. (Iza. 49:15) Razmislimo o primeru sestre Rachel. Takole pove: »Moja hčerka Stephanie se je prezgodaj rodila. Ko sem jo prvič videla, je bila videti tako majhna in nemočna. Zdravnik mi je dovolil, da sem jo lahko prvi mesec njenega življenja, ko je bila v inkubatorju, vsak dan držala v naročju. Tako se je med nama razvila tesna vez. Zdaj je stara šest let in je manjša od drugih otrok njene starosti. Vendar jo imam zelo rada, ker vem, da se je močno borila za življenje, in ker je v moje življenje prinesla toliko veselja.« Zelo tolažilno je vedeti, da Jehova čuti takšno ljubezen do nas, ko vidi, kako zelo se trudimo, da bi mu služili iz vsega srca.

20. Katere razloge za veselje imaš kot posvečen Jehovov služabnik?

²⁰ Kot Jehovov služabnik si edinstven in dragocen član njegove raznolike družine. Jehova te ni pritegnil k sebi, ker bi bil boljši od drugih, ampak ker je videl, da si ponižen ter da si se pripravljen spremeniti in učiti od njega. (Ps. 25:9) Lahko si prepričan, da je zelo vesel, ko se mu trudiš služiti po svojih najboljših močeh. Tvoja zdržljivost in zvestoba sta dokaz, da imaš »plemenito in dobro srce«. (Luk. 8:15) Zato Jehovu še naprej dajaj svoje najboljše. Potem se boš imel »česa veseliti glede samega sebe«.