1. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ ke̱ di dutedi ońola mambo me̱se̱ Yehova a wekino̱ e?

DI DUTEDI te̱ jombwea bonde̱ne̱ ba misipo mena Yehova wekino̱, nika ńe ná e tute̱le̱ biso̱ o baise̱ mulemlem ma myuedi mulo̱ngedi David a baise̱no̱ o muka ná: “Nombo te̱ mo̱ń, ebol’a mā mo̱ngo̱, mo̱di na ngengeti o wekino̱, ke̱ na makwala ná: Moto pe̱ nja ná o mo̱nge̱le̱ mo̱, na mun’a moto ná o mombwea ońol’ao e?” (Mye. 8:4, 5) Kapo̱ ka David, je ná je̱ne̱ ná di salo jita kobisan na ngengeti yena Yehova a wekino̱, nde di be̱ pe̱ mańaka ná to̱ na nika, Yehova a mombwea biso̱. Nde ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, Yehova a s’ombwedi buka te̱ Adam na Eva, bato ba benama baboso, nde a boli pe̱ ná ba be̱ belongi ba mbia mao.

2. Njika mwano Yehova a tano̱ a be̱ne̱ ońol’a Adam, Eva, na bana babu e?

² Adam na Eva nde ba ta bana ba Yehova baboso ba wekabe̱ o wase, Yehova pe̱ a ta nde Sango abu nu to̱ndi babo̱. A ta engane̱ babo̱ ná ba bole ebolo a bake̱no̱ babo̱. Loba a langwedi babo̱ ná: “Bińo̱ be̱ yadi, lo to̱nde, lo londise̱ wase.” (Bbot. 1:28) Ba ta bangame̱n ya bana, bombwea pe̱ wum’abu ya boja. Ba lee̱le̱ te̱ sengane̱, ba sue̱le̱ mwano Loba a tano̱ a be̱ne̱ ońol’abu, Adam na Eva, name̱ne̱ pe̱ na bana babu ba wusa benga be̱ belongi ba mbia ma Yehova o bwindea.

3. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná Yehova a boli Adam na Eva epol’edube o mbia mao e?

³ Adam na Eva ba kusi epol’edube o mbia ma Yehova. O kalat’a Bonahebe̱r 2:7, Bibe̱l e makwalea ońola mbadi Yehova a wekino̱ mot’a benama ná: “O sibise̱ mo̱ son owas’a  ange̱l, o bo̱tise̱ mo̱ bosangi n’edube.” Ye mbale̱ ná bato ba benama ba si be̱n ngińa, dibie̱, na ngudi ange̱l i be̱nno̱. (Bon. 2:7) Nde bato ba benama ba ‘sibisabe̱ nde son’ buka te̱ owas’a be bewekedi ba mudī. Dutea te̱ nika! Ponda Yehova a wekino̱ bambambe̱ basu baboso, a boli babo̱ longe̱ la bwam.

4. Nje e po̱yedi Adam na Eva ońola sisengane̱ labu e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

 ⁴ Nje ye ndutu ye nde ná, ońola sisengane̱ labu, Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱ epolo ba tano̱ ba be̱ne̱ o mbia ma Yehova. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa, nik’e wanedi bana babu betune̱ bende̱ne̱. Nde Yehova a si tuko mwano mao. A mapula ná bato ba benama bena be sengane̱ ba be̱ bana bao o bwindea. Di me̱nde̱ kwalea ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná je mo̱ tiki. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea nje jeno̱ ná di bola o lee̱ ná di mapula be̱ elong’a mbia ma Loba. O sukan, di me̱nde̱ je̱ne̱ minam ma bwindea mena bana ba Loba be o wase ba me̱nde̱no̱ tombwane̱.

5. Ne̱ni jeno̱ ná di timbise̱le̱ Loba masoma ná a weki biso̱ o bowan bao e?

⁵ Yehova a lee̱le̱ ná je mo̱ tiki na ninka ná a weki biso̱ o bowan bao. (Bbot. 1:26, 27) Kana di wekabe̱no̱ o bowan ba Loba, je ná di sa, nde di lee̱le̱ pe̱ bede̱mo ba bwam, ka ndolo, ndedi, jemea, na te̱me̱ la sim. (Mye. 86:15; 145:17) Di masa te̱ be bede̱mo, ke̱ je nde sesa Yehova, na timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma. (1 Pet. 1:14-16) Di madie̱le̱ te̱ longe̱ lasu o mbadi ni mabwese̱ Sango asu ńe o mo̱ń muńe̱nge̱, je bonam na mbale̱. O sumo te̱ nika, kana di wekabe̱no̱ o bowan ba Yehova, je ná di be̱ pat’a bato a mapulano̱ o mbia mao.

6. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ bato ba benama edube ponda a wekino̱ wase e?

⁶ Yehova a boṅsane̱ biso̱ epol’a boja ya tobotobo. Etum a ponda obiana a maweka mot’a benama ńaboso, Yehova a boṅsane̱ wase ońola bato ba benama. (Hiob 38:4-6; Yer. 10:12) Kana eno̱ ndolo na muyao, Yehova a weki mambo jita ońola bonam basu. (Mye. 104:14, 15, 24) Ponda ombono̱ mambo me̱se̱ a wekino̱, na mo̱ e̱ne̱ ná “ma ta bwam bwambi.” (Bbot. 1:10, 12, 31) A lee̱le̱ ná mot’a benama e tiki na ninka ná a te̱se̱ mo̱ “mwanedi omo̱ń a” bebolo bao be̱se̱ be o wase. (Mye. 8:7) Mwano ma Loba mwe nde ná bato ba benama be ke̱nge̱nge̱ ba be̱ muńe̱nge̱ o jombwea bewekedi bao ba mpesa o bwindea. Mo̱ o ko̱lo̱ngo̱ne̱ timbise̱le̱ Yehova masoma ońola di dikaki la betańsedi e?

7. Ne̱ni Yosua 24:15 e malee̱no̱ ná mot’a benama a be̱n wonj’a bepo̱sedi e?

⁷ Yehova a weki biso̱ na wonj’a bepo̱sedi. Je ná di po̱so̱ mbadi di mapulano̱ die̱le̱ longe̱ lasu. (Langa Yosua 24:15.) Ni mbadi jeno̱ ná di no̱ngo̱ bedomsedi na biso̱me̱ne̱ e mabelabe̱ ná wonj’a bepo̱sedi. Loba lasu la ndolo e muńe̱nge̱ ke̱ di mapo̱so̱ o bolea mo̱. (Mye. 84:12; Min. 27:11) Je ná di bolane̱ wonj’a bepo̱sedi di kusino̱ o no̱ngo̱ jita la bedomsedi ba bwam bepe̱pe̱. Jombweye eyembilan a Yesu.

8. O njika mbadi po̱ Yesu a bolane̱no̱ wonj’ao ńa bepo̱sedi e?

⁸ Je ná jembilane̱ Yesu yete̱na di po̱si o se̱le̱ jombwea bwam ba bane̱. Buńa bō̱, Yesu na bokwedi bao ba ta ba wo̱lo̱ jita, na babo̱ bala wasa epol’a wumse̱. Nde ba si we̱li wumse̱. Dimuti la bato di so̱i babo̱, ba ta pe̱ ba be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa jokwabe̱le̱ na Yesu. Nde Yesu a si lingi. O diwengisan, a bwedi nde babo̱ ndedi. Nje so̱ a  bolino̱ e? Bibe̱l e makwala ná: “Na mo̱ a kumwa lee̱ babo̱ mambo jita.” (Marko 6:30-34) Di bolane̱ te̱ pond’asu na ngud’asu o jongwane̱ bane̱ kapo̱ ka Yesu, di masesa nde Sango asu ńe o mo̱ń. (Mat. 5:14-16) Di malee̱le̱ pe̱ nde Yehova ná di mapula be̱ elong’a mbia mao.

9. Njika jabea la tiki Yehova a bolino̱ bayedi e?

⁹ Yehova a weki bato ba benama ńai beno̱ ná ba ya bana, a bola pe̱ babo̱ m’bē̱ ma lee̱ babo̱ o to̱ndo̱ na bolea mo̱. O be̱n te̱ bana, mo̱ o mabwane̱ di jabea la tiki muńe̱nge̱ e? To̱ná ange̱l i namsabe̱no̱ na Yehova, i si kusi y’edube. O be̱n so̱ te̱ bana, timbise̱le̱ masoma ońola edube ende̱ne̱ o be̱nno̱ o bongwa babo̱. Bayedi ba kusi m’bē̱ munde̱ne̱ ma bongwa bana babu “o bo̱ngo̱ na o malea ma Sango.” (Efe. 6:4; Ndim. 6:5-7; Mye. 127:3) O bwam ba jongwane̱ bayedi, bebokedi ba Yehova be busise̱ mambo jita ma se̱medi o Bibe̱l ka, kalati, sinima, musiki, na milopo m’ekwali o musinga. E, na mbale̱, Sango asu ńe o mo̱ń na Mun’ao ba to̱ndi beso̱mbe̱ jita. (Lukas 18:15-17) Bayedi ba lakisane̱ te̱ Yehova, ba bola pe̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’abu o bongwa bana babu bena be tiki, ba mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱ jita. Ba bayedi ba mabola pe̱ nde bana babu dipita la timba belongi ba mbia ma Yehova o bwindea!

10-11. Njik’epolo Yehova a bolino̱ biso̱ tongwea na diko̱ti e?

¹⁰ Yehova a boli Mun’ao ńa tiki, ná di be̱ne̱ pe̱te̱ epolo o timba belongi ba mbia mao. Ka nje te̱ di kwalino̱ o  dongo di londe̱ 4, Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱ epolo ba tano̱ ba be̱ne̱ o mbia ma Yehova, ba boli pe̱ ná bana babu ba bo̱lo̱ne̱ mo̱. (Rom. 5:12) Adam na Eva ba kwe̱m Loba na m’boṅsan, e ta so̱ e te̱nge̱n ná ba sumwabe̱ o mbia mao. Nde nje so̱ e wusa tombe̱ na bana babu e? Yehova a to̱ndi bato ba benama jita, ońola nika nde a bolino̱ ná bana ba Adam na Eva bena ba me̱nde̱ lee̱le̱ sengane̱, ba be̱ne̱ epolo o so̱lo̱ o mbia mao. A boli nde nika tongwea na bola mpo̱m mao ma Muna, Yesu Kristo ka jabea. (Yohane 3:16; Rom. 5:19) Jabea la Yesu di me̱nde̱ bola ná 144 000 la bato bena ba me̱nde̱ be̱ jemea nate̱n’o su ba kasabe̱ ka bana ba Loba.—Rom. 8:15-17; Bbī. 14:1.

¹¹ O sumo te̱ nika, lodun la bato lope̱pe̱ le o bola jemea la Loba. Ba be̱n dipita la be̱ belongi ba mbia ma Yehova o mususu ombusa kekise̱ disukan o su la ikol’a mbu. (Mye. 25:14; Rom. 8:20, 21) Nika ba be̱nno̱ di dipita, botea tatan, ba mabe̱le̱ Yehova, Muweked’abu, ná “Sango.” (Mat. 6:9) Ba bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ pe̱ ba me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o bia nje Yehova a mengane̱no̱ babo̱. Ba bena ba me̱nde̱ bole̱ jemea lao pe̱ ba me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o timba belongi ba mbia mao.

12. Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ e?

¹² Ka nje te̱ je̱nno̱, Yehova a boli mambo jita o lee̱ ná bato ba benama be mo̱ tiki. A kasi bo̱kisabe̱ ka bana bao, a boli pe̱ belongi ba “dimuti dinde̱ne̱” dipita la be̱ bana bao o was’a peńa. (Bbī. 7:9) Nje jeno̱ ná di bola tatan o lee̱le̱ Yehova ná di mapula be̱ elong’a mbia mao o bwindea e?

13. Nje jeno̱ ná di bola ná di be̱ elong’a mbia ma Yehova e? (Marko 12:30)

¹³ Bolea Yehova na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ ná o lee̱le̱ mo̱ ndol’ango̱. (Langa Marko 12:30.) Loba a boli biso̱ mabea jita. Oteten a ma mabea, bolea la mo̱  le nde jabea diwo̱ dinde̱ne̱ di kusino̱. Di malee̱le̱ Yehova ná di to̱ndi mo̱ ke̱ di ‘mane̱nge̱ mambenda mao.’ (1 Yohane 5:3) Mbenda po̱ Yehova a mapulano̱ ná di ne̱nge̱, ńe nde nin Yesu anedino̱ bokwedi bao ná ba timbise̱ bato bokwedi, ba dubise̱ babo̱. (Mat. 28:19) Anedi pe̱ biso̱ ná di to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. (Yohane 13:35) Yehova a me̱nde̱ kasa bato be̱se̱ bena ba masengane̱ mo̱ o mbia ma baboledi bao be o wase ńe̱se̱.—Mye. 15:1, 2.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ bane̱ ndolo e? (Mateo 9:36-38; Roma 12:10)

¹⁴ Lee̱le̱ bane̱ ndolo. Ndolo nde ńe ede̱mo a Yehova e buki bene̱ bede̱mo be̱se̱. (1 Yohane 4:8) Yehova a lee̱le̱ biso̱ ndolo obiana di mabia mo̱. (1 Yohane 4:9, 10) Di membilane̱ mo̱ ke̱ di malee̱le̱ bato bape̱pe̱ ndolo. (Efe. 5:1) Mbad’a bwam po̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi bato ńe nde ke̱ di mongwane̱ babo̱ o bia Yehova etum te̱ ponda e diano̱. (Langa Mateo 9:36-38.) Di boli te̱ nika, ke̱ je nde bola babo̱ epolo ná ba timbe belongi ba mbia ma Yehova. To̱ ombusa moto dubisabe̱, jangame̱n te̱ nde benga to̱ndo̱ mo̱ na bola mo̱ edube. (1 Yohane 4:20, 21) Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Mbadi po̱ ńe nde ke̱ di lakisan mo̱. K’eyembilan, di si mabale̱ mo̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe yete̱na di si bi ońola nje a bolino̱ lambo diwo̱ te̱nge̱. O diwengisan, di me̱nde̱ nde benga lee̱le̱ mo̱ edube, na langa mo̱ bonde̱ne̱ buka biso̱me̱ne̱.—Langa Roma 12:10; Fil. 2:3.

15. Ba nja jangame̱nno̱ lee̱le̱ ndedi na muyao e?

¹⁵ Lee̱le̱ bato be̱se̱ ndedi na muyao. Di mapula te̱ be̱ belongi ba mbia ma Yehova o bwindea, jangame̱n we̱le̱ nje Eyal’a Loba e malee̱no̱ biso̱ o ebolo. K’eyembilan, Yesu a kwali ná jangame̱n lee̱le̱ bato be̱se̱ ndedi na muyao, nate̱na basingedi basu. (Lukas 6:32-36) Ponda iwo̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o bola nika. Ye te̱ nika, jangame̱n jokwa o dutea na o bola mambo ka Yesu. Di boli te̱ me̱se̱ o sengane̱ Yehova na jembilane̱ Yesu, di malee̱le̱ nde Sango asu ńe o mo̱ń ná di mapula be̱ belongi ba mbia mao o bwindea.

16. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná dina la mbia ma Yehova di si ko̱ mbindo e?

¹⁶ O si kwese̱ dina la mbia ma Yehova mbindo. O mbia te̱, mun’a ngoka a ko̱lo̱ngo̱ne̱ nde jembilane̱ mutud’ao. Mun’a mutudu a we̱le̱ te̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo o longe̱ lao, a mabola nde ngoka eyembilan a bwam o bupe̱. A boli pe̱ te̱ mambo ma bobe, ngoka pe̱ e me̱nde̱ nde yen ebe jembilane̱ bede̱mo bao ba bobe. Nika pe̱ nde yeno̱ o mbia ma Yehova. Kriste̱n ńe jemea e to̱bi te̱ mbale̱ to̱so̱ e botedi te̱ be̱ne̱ bedangwedi be titi ko̱nji to̱ bola mambo ma si te̱nge̱n, nika ńe ná e tute̱le̱ bane̱ o jembilane̱ mo̱, na babo̱ pe̱ ba botea o bola mambo ma bobe. Ba bena ba mabole̱ nika ba makwese̱ nde dina la mbia ma Yehova mbindo. (1 Tes. 4:3-8) Di s’angame̱n bupe̱ byembilan ba bobe, di s’angame̱n pe̱ to̱ jese̱le̱ ná to̱ lambo di pandise̱ biso̱ na ndol’a Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń.

17. Njika jo̱nge̱le̱ di s’angame̱nno̱ be̱ne̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁷ Lakisane̱ nde Yehova, seto̱ mabe̱ne̱. Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ bola biso̱ da, mbo̱ti, na wum’a boja yete̱na di se̱le̱ o pulise̱ Janea lao, di die̱le̱ pe̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi bao be te̱m ná sim. (Mye. 55:23; Mat. 6:33) Di be̱nedi te̱ mo̱ lakisane̱ ná a me̱nde̱ bola nika, di si me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ ná bema ba nin wase nde be me̱nde̱ waneye̱ biso̱ mbo̱le̱ na bonam ba mbale̱. Di bi ná di mabe̱ne̱ nde  musango ma mbale̱ buka te̱ ke̱ di boli jemea la Loba. (Fil. 4:6, 7) To̱ e be̱ so̱ nde ná je ná janda mambo jita, jangame̱n dutea bwam nga di be̱n ponda name̱ne̱ pe̱ na ngudi o jombwea mo̱, na bolane̱ pe̱ mo̱. Mo̱ di tingame̱ jita na mabe̱ne̱ masu e? Di si dimbea ná Loba a bake̱ biso̱ ebolo o mbia mao. Nik’e mapula kwala ná di s’angame̱n jese̱le̱ ná to̱ lambo di lo̱nde biso̱. Di si mapula be̱ ka y’eso̱mb’a moto e subi edube ende̱ne̱ ya bolea Yehova na timba mō̱ ńa bana bao, buka te̱ ońolana a ta a tingame̱ na bema ba nin wase.—Marko 10:17-22.

18. Njik’edube ende̱ne̱ na minam bato ba benama be sengane̱ ba me̱nde̱no̱ tombwane̱ o bwindea e?

¹⁸ Bato ba benama be sengane̱ ba me̱nde̱ be̱ne̱ edube e buki be̱se̱, ye nde ya to̱ndo̱ Yehova na bolea mo̱ o bwindea! Ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase ba me̱nde̱ pe̱ be̱ muńe̱nge̱ o jombwea y’epol’a mpesa yena Yehova a wekino̱ o be̱ wum’abu ya boja. Son a ponda Janea la Loba di me̱nde̱ timbise̱ wase peńa, name̱ne̱ pe̱ na nje ye̱se̱ ye oten. Yesu a me̱nde̱ bola ná mambo ma timbe ka nje te̱ ma tano̱ ponda Adam na Eva ba busino̱ o mbia ma Loba. Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ lodun la bato, a bola pe̱ babo̱ epolo o be̱ne̱ longe̱ la bwindea la ke̱nge̱nge̱ o wase ni me̱nde̱ be̱ paradisi. (Lukas 23:42, 43) Ponda elong’a mbia ma Yehova te̱ o wase e me̱nde̱no̱ be̱ ke̱nge̱nge̱, mō̱ ńabu te̱ a me̱nde̱ ‘bo̱tisabe̱ edube na bosangi’ ka nje te̱ Bibe̱l e makwalano̱.—Bon. 2:7.

19. Nje jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ ponda ye̱se̱ e?

¹⁹ Yete̱na we nde mō̱ ńa “dimuti dinde̱ne̱,” o be̱n dipita la betańsedi. Loba a to̱ndi wa, a mapula pe̱ ná o be̱ elong’a mbia mao. Bola so̱ me̱se̱ ná o bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. O̱nge̱le̱ makaki ma Loba, o kombe̱ pe̱ mo̱ o mulema mo̱ngo̱. Lee̱le̱ masoma ońola edube o be̱nno̱ o bolea Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń, na ońola dipita la bolea mo̱ o bwindea!