Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

LAHATSORATSE FIANARAGNE 30

Hevero ho Sarobily Tihoe Agnisa ty Keleia i Jehovah Rehe

Hevero ho Sarobily Tihoe Agnisa ty Keleia i Jehovah Rehe

“Fa natao’o ambanevane noho o andrianagnahareo reke, sady nisatroha’o voninahitse naho familepileragne.”​—SAL. 8:5, fap.

HIRA 123 Ekeo Foana ny Fahefan’i Jehovah

INO TY HO TREA’O ATO *

1. Ino ty va’e ho avy an-tsaintikagne ao naho fa mandineke ty raha iaby namboare i Jehovah tika?

HOE ty Davida mpanao salamo tamy ty vavake raike nanoe’e: “Naho magnente i lagnitse asa ty rambom-pita’oy raho, vaho i volagne miharo amo o kintagne finoro’ò, le ino zahay ndaty mete mate ro tsiaro’o? Sady ino ka ze ana o ndaty zay ro karakarae’o?” (Sal. 8:3, 4) Va’e hahatsapa hoe izay ka tika naho fa mandineke o raha finoro i Jehovah-o. Va’e hahatsapa ohatse tika tie kidikidy naho oharegne amo o vasiagne tsiefao, sady va’e tsy hampino antika aza tie ty hakidikidintika ro hokarakarae i Jehovah. Faie ho treantika ato fa tsy tihoe nikarakarae i Jehovah avao ty Adama naho i Eva, i ndaty roe namboare’e voaloha’e rey, fa natao’e ho agnisa ty keleia’e ka.

2. Ino ty raha nisafirie i Jehovah hatao i Adama naho i Eva?

2 I Adama naho i Eva ty niana i Jehovah voaloha’e tambone tane etoy. Bey hatea ty Jehovah i Baba iareo an-dagnitse agney. Nisy raha nampanoe’e iareo. Hoe reke: “Managna taranake, sady mihamaroa le mamenoa ty tane toy.” (Gen. 1:28) Nitea’e hiterake naho hikarakara ty tane toy areke ty Adama naho i Eva. Naho nankatò iareo sady nanao raha mifagnarake amy ty raha safirie i Jehovah, le ho niagnisa ty keleia’e nainai’e iareo naho ty tarana iareo.

3. Nagnino tika ro mirehake tie nimea i Jehovah voninahitse lahibey ty Adama naho i Eva tamo o keleia’eo eo?

3 Nimea i Jehovah voninahitse lahibey ty Adama naho i Eva tamo o keleia’eo eo. Nirehake miomba izay ty Davida naho fa nirehake miomba o ndaty namboare i Jehovah-o, amy Salamo 8:5 ao naho amy i fagnamarehagne ambane peje eỳ. Hoe reke: “Fa natao’o ambanevane noho o andrianagnahareo reke, sady nisatroha’o voninahitse naho familepileragne.” Maregne fa tsy nimea i Jehovah hery naho hilala vaho fahaiagne mitovy amo o anjelio o ndatio. (Sal. 103:20) Faie ndra tie eo zay, le tsy tihoe ambane loatse noho anjelio o ndatio fa ambanembane’e kede avao. Mba dineho heike zay! Nimea i Jehovah fiaignagne fanjaka i rae aman-drenentikagne voaloha’ey naho fa namboare’e.

4. Ino ty raha nanjò i Adama naho i Eva naho fa tsy nankatò iareo, le ino ty hodinehentikagne ato?

 4 Mampalahelo fa nanjare tsy agnisa ty keleia i Jehovah sasa ty Adama naho i Eva satria tsy nankatò. Nikai-doza hoahy ty tarana iareo zay, arake ty hotreantika ato. Faie tsy niova i raha nisafirie i Jehovah-y ndra tie teo zay. Tea’e ho ana’e nainai’e ze ndaty mankatò aze. Hodinehentikagne voaloha’e tie akore ty nagnomea i Jehovah voninahitse antika, le ino ty raha azontika atao amy izao mba hampisehoagne fa te ho agnisa ty keleia’e tika. Amy ty fara’e tika, le handineke tie inogne iaby ty fitahiagne ho azo ze ndaty agnisa ty keleia i Jehovah amy ty hoavy.

AKORE TY NAGNOMEA I JEHOVAH VONINAHITSE O NDATIO?

Inogne iaby ty raha natao i Jehovah mba hagnomeagne voninahitse antika? (Fehentsoratse 5-11) *

5. Akore ty ampisehoantika fa mankasitrake i Jehovah tika noho itika natao’e mitovy vintagne ama’e?

5 Natao i Jehovah mitovy vintagne ama’e tika naho fa namboare’e. (Gen. 1:26, 27) Ty voka’e, afake managne naho mampiseho ty toetse i Jehovah fanjaka retoagne tika: Hatea, fitretrézagne, tsy fivalihagne naho tea ty rare’e. (Sal. 86:15; 145:17) Noho itika namboare i Jehovah mitovy vintagne ama’e ka, le afake ty ho agnisa ty keleia’e. Magnomey voninahitse i Jehovah naho mampiseho ty fankasitrahantikagne aze tika naho fa mikezake hanagne i toetse’e rey. (1 Pet. 1:14-16) Mila manao raha mampifale i Babantikagne an-dagnitse agney ka tika. Ho fale naho ho afa-po tika naho manao izay.

6. Akore ty nagnomea i Jehovah voninahitse o ndatio naho fa namboatse ty tane toy reke?

6 Nagnomana i Jehovah toeragne fanjaka hitobohagne tika. Ela bey taloha ty namboara i Jehovah i lahilahy voaloha’ey, le fa nomane’e soa ty tane toy mba hisy o ndatio. (Joba 38:4-6; Jer. 10:12) Soa fagnahy naho matarike reke, le nimea’e raha soa maro tika mba hahavy antika ho fale. (Sal. 104:14, 15, 24) Nanokagne fotoagne aza reke mba handineha’e ty raha namboare’e, le nivazoho’e tie “fanjaka vata’e” rey. (Gen. 1:10, 12, 31) Nimea’e voninahitse ka o ndatio kanao nimea’e fahefagne “hanjaka” amy ty raha fanjaka iaby namboare’e ambone tane etoy. (Sal. 8:6) Tea i Jehovah areke naho misy ndaty voririke hikarakara o raha fanjaka namboare’eo nainai’e. Misaotse aze isan’andro vao rehe noho ty nagnomea’e antika ze fampitamagne zay?

7. Nagnino ty Josoa 24:15 ro mampiseho fa afake mifily ze tea’e hatao o ndatio?

7 Nimea i Jehovah fahafahagne hijobogne ze teantikagne hatao tika. Afake mifily ze raha teantika hatao amy ty fiaignagne tika. (Vakio ty Josoa 24:15.) Fale i Andrianagnaharentikagne bey hateay naho mifily ty hanompo aze tika. (Sal. 84:11; Ohab. 27:11) Azontika ampiasaegne ka i safidy anagnantikagney mba handrambesagne fanapaha-kevetse soa hafa. Akore zao ty nampiasà i Jesosy ty safidy nanagna’e? Andao tika handineke ohatse raike amy ty raha natao’e.

8. Mirehafa ohatse raike ahatreavagne tie afake nijobogne ze tea’e hatao ty Jesosy.

8 Ze hahasoa ty hafa heike ty nieretserete i Jesosy voaloha’e. Manahake aze ka tika naho ze hahasoa ty hafa ro eretseretentika voaloha’e. Tena nirokake ty Jesosy naho i apostoli’e rey tie indraike, le nipay toeragne bangigne hitofatofàgne. Faie ndra tsy nitofa iareo naho fa niavy agne. Ty anto’e, nisy ndaty maro te haharey ty fampianara i Jesosy nahatrea iareo. Faie tsy niboseke tamy iareo ty Jesosy. I reke aza nitretré iareo. Le ino ty natao’e? “Nanomboke nampianatse iareo raha maro reke.” (Mar 6:30-34) Hagnomey voninahitse i Babantika an-dagnitse agney tikagne naho mitsikombe i Jesosy, le mampiasa ty fotoantika naho ty herintika mba hagnampeagne ty ndaty hafa. (Mat. 5:14-16) Ty fanoantikagne izay ka, le mampiseho amy i Jehovah tie te ho agnisa ty keleia’e tika.

9. Ino ty raha toko’e ho tadidie o rae aman-dreneo?

9 Nimea i Jehovah fahafahagne hiterake naho andraikitse hampianatse ty ana’e mba ho tea naho hanompo Aze o ndatio. Naho rae aman-drene rehe, mankasitrake o fagnomezagne miambake iohoe vao rehe? Tsy nimea i Jehovah fahafahagne hiterake o anjelio ndra tie maro aza ty fitahiagne fanjaka nimei’e iareo. Naho mitadidy izay o rae aman-dreneo, le hihevetse i tombotsoa nimey i Jehovah iareoy ho sarobily. Nimeagne andraikitse lahibey iareo, le ty hiteza ty ana iareo arake ty “fagnanara naho ty fomba fiheve i Jehovah.” (Efes. 6:4; Deot. 6:5-7; Sal. 127:3) Maro ty fitaovagne ara-baiboly naboa i fandaminagne mba hagnampeagne o rae aman-dreneo amy izay. Eo ty boke naho gazete, video, hira, naho ty raha amy i tragnom-porarontikagney ao. Trea amy irey fa tea i Babantikagne an-dagnitse agney naho i Ana-dahi’ey o anantikagneo. (Lioka 18:15-17) Fale ty Jehovah naho miantehetse ama’e o rae aman-dreneo sady manao ze fara’e soa vita iareo mba hikarakaragne ty ana iareo. Magnampe ty ana iareo mba hanjare ho agnisa ty keleia i Jehovah nainai’e ka iareo naho manao izay.

10-11. Ino ty raha azontika tamaegne noho i Jehovah nagnomey i solovoigney?

10 Nimea i Jehovah i Ana-dahi’ey ikokoa’ey mba ho afake ty ho agnisa ty keleia’e indraike tika. Nitreantika tamy i  fehentsoratse fahaefatsey, fa nanjare tsy agnisa ty keleia i Jehovah sasa ty Adama naho i Eva naho fa nanota, le hoe izay ka ty tarana iareo. (Rom. 5:12) Rare’e naho tsy neké i Jehovah ho agnisa ty keleia’e sasa ty Adama naho i Eva, satria sitrapo iareo ty nijobogne tsy hankatò aze. Faie akore ty amy i tarana iareo rey? Noho ty hatea i Jehovah o ndatio, le nanao fandaharagne reke mba hahavy ze ndaty mankatò ho agnisa ty keleia’e. Nanao izay reke naho fa nagnomey i Jesosy Kristy, i Ana-dahi’e bakotokagney, mba hisolovoigne antika. (Jaona 3:16; Rom. 5:19) Ty voka’e, misy ndaty tsy mivalike miiake 144000 afake ty hatsangan’Andrianagnahare ho ana’e.​—Rom. 8:15-17; Apok. 14:1.

11 Misy ndaty an-tapetrisa’e manao ty zoton’arofo i Jehovah ka afake mitamà ty hanjare ho agnisa ty keleia’e afara ty fitsapagne fara’e amy ty fara i Fanjakagne Arivo Taogney. (Sal. 25:14; Rom. 8:20, 21) Noho iareo managne ze fitamagne zay, le afake mitoka i Jehovah, i Mpamorogne iareoy tihoe “Baba.” (Mat. 6:9) Hanagne fahafahagne hianatse ze raha také i Jehovah amy iareo ka o ndaty hovelomegne amy ty mateo. Ho agnisa ty keleia i Jehovah nainai’e ze mijobogne ty hagnorike ty tari-dala’e amy iareo.

12. Ino ty fagnonteneagne hovaleantika hinane zao?

12 Treantika teo fa maro ty raha fa natao i Jehovah mba hagnomeagne voninahitse o ndatio. Fa natsanga’e ho ana’e o voahosotseo, le i “vahoake maro tsy vatse isahegney” ka nimea’e fanantenagne ho agnisa ty ana’e amy i tontolo vaovaoy ao. (Apok. 7:9) Ino ty azontika atao amy hinane zao mba hampisehoagne fa te ho agnisa ty keleia i Jehovah nainai’e tika?

ATORÒ I JEHOVAH FA TE HO AGNISA TY KELEIA’E REHE

13. Ino ty raha azontika atao naho teantika ty ho agnisa ty keleia i Jehovah? (Marka 12:30)

13 Atorò fa tea’o ty Jehovah, le manompoa aze amy ty fo’o. (Vakio ty Marka 12:30.) Maro ty fagnomezagne nimean’Andrianagnahare antika. Ty fahafahagne hanompo aze ty agnisa ty raike amy ty fagnomezagne lahibey nimea’e antika. Atorontika tie tea aze tika naho fa itika ‘mankatò ty lili’e.’ (1 Jaona 5:3) Agnisa ty lily tea i Jehovah horihentikagne zao i lily nimey i Jesosy tihoey anò mpianatse o ndatio, le anò badisa. (Mat. 28:19) Nandily antika mba hifankatea ka reke. (Jaona 13:35) Rambese i Jehovah ho agnisa ty keleia’e ze ndaty mankatò ty lili’e.​—Sal. 15:1, 2.

14. Akore ty ampisehoantika fa teantika ty ndaty hafa? (Matio 9:36-38; Romanina 12:10)

14 Teao ty ndaty hafa. Hatea ty toetse i Jehovah tena lahibey. (1 Jaona 4:8) Tamy itika mbe tsy nahafantatse azey aza, le fa nanehoa’e hatea. (1 Jaona 4:9, 10) Manahake aze tika naho fa maneho hatea amy ty hafa. (Efes. 5:1) Ty fagnampeantikagne o ndatio hianatse miomba aze ty fomba raike tena soa anehoantika hatea amy iareo, amy i fotoagney mbe misy zao. (Vakio ty Matio 9:36-38.) Magnampe iareo hanagne fahafahagne hanjare ho agnisa ty keleia i Jehovah ty fanoantikagne izay. Ndra tie fa vita badisa aza ty ndaty raike, le mbe mila maneho hatea naho magnaja aze avao tika. (1 Jaona 4:20, 21) Mila matoky aze ohatse tika tie tsy raty ty anto’e mandrisike aze hanao raha raike. Amy izay naho tsy haintika ty anto’e nanoa’e i rahay, le tsy hieretseretse tika tie hatea tegna ty nahavy aze nanao igne. Toko’e hagnomey voninahitse iareo aza tika, le hihevetse iareo ho ambone noho itikagne.​—Vakio ty Romanina 12:10; Fil. 2:3.

15. Ia ty toko’e ho tretrézentika naho hanehoantika hasoa fagnahy?

15 Tretrézo naho anehò hasoa fagnahy ty ndaty iaby. Mila mampihatse ty Saontsin’Andrianagnahare amy ty fiaignantikagne tika naho te ho agnisa ty keleia i Jehovah nainai’e. Nampianare i Jesosy ohatse tie toko’e hitretré naho haneho hasoa fagnahy amy ty ndaty iaby tika, ndra amo o fahavalontikagneo aza. (Lioka 6:32-36) Akore naho sarotse amantika ty manao izay kindraike? Mila mikezake mitsikombe ty toe-tsay i Jesosy naho ty raha natao’e tika. Naho mikezake mafe mankatò i Jehovah sady mitsikombe i Jesosy tika, le atorontikagne i Babantika an-dagnitse agney tie te ho agnisa ty keleia’e nainai’e tika.

16. Akore ty hiarovantika ty laza o keleia i Jehovah-o?

16 Arovo ty laza o keleia i Jehovah-o. Mateteke o ajajao ro mitsikombe ze raha atao ty zoke’e avao. Naho mampihatse ty toro lala ty Baiboly amy ty fiaigna’e areke ty zoke’e, le ho ohatse soa hoahy ty zai’e. Fa naho ohatse ty zoke’e manao raha raty, le va’e hanao raha raty manahake aze ka i zai’ey. Hoe izay ka ty raha misy amo o keleia i Jehovah-o eo. Naho misy Kristiana raike tsy nivalike ohatse nanjare nivalim-pinoagne ndra nanjare raty findesam-batagne, le va’e hanao raha raty manahake aze ka ty ndaty hafa. Manimba ty laza o keleia i Jehovah-o ze manao izay. (1 Tes. 4:3-8) Mila mitao tika mba tsy hitsikombe ty raha raty atao ty ndaty hafa. Tsy misy raha toko’e hengantika hanimba ty fifandrambesantika amy i Babantikagne bey hatea an-dagnitse agney.

17. Ino ty raha tsy toko’e hoeretseretentikagne, le ino ty anto’e?

17 Matokia i Jehovah fa tsy o volao naho o harenao. Mampitamà ty Jehovah tie naho itika manao voalohan-draha i Fanjakagney sady magnorike ty fitsipi’e, le homea’e hanegne, akanjo naho fitsolohagne. (Sal. 55:22; Mat. 6:33) Naho matoky izay tika, le tsy hieretseretse tie ho sambatse naho ho voaaro naho manam-bola aman-karena. Haintika tie ty fanoagne ty zoton’arofo i Jehovah avao ro hahavy antika hahazo i tena fiadanagney. (Fil. 4:6, 7) Ndra tie managne fahafahagne hivily raha maro aza tika, le mila mandineke heike tie tena manam-potoagne ndra hery hampiasagne naho hikojakojagne i raha teantika hoviliegne rey vao tika. Mahatsapa vao tika tie amy ty vola naho ty harenantika agne avao ty fontikagne? Mila tadidientika fa nimea i Jehovah asa hatao tika amo o keleia’eo eo. Tsy toko’e hisy raha areke hengantikagne hahatondregne antika. Azo antoke fa tsy teantika ty hanahake i lahilahy tanora mpagnarivo tsy nitapa-kevetse hanonjohy ty lia i Jesosỳ. Ty anto’e, losotse loatse ty hatea’e i fanagna’e rey. Nafoe’e areke i tombotsoa’e ho nanompo naho ho natsanga i Jehovah ho ana’ey.​—Mar 10:17-22.

INO TY RAHA HAHAFALE O ANA I JEHOVAH-O NAINAI’E?

18. Ino ty voninahitse lahibey naho ty fitahiagne hankamamie ze ndaty mankatò nainai’e?

18 Hisy voninahitse lahibey ho azo ze ndaty mankatò amy ty hoavy. Ty anto’e, hanagne tombotsoa ho tea naho hanompo i Jehovah nainai’e iareo. Ze mitamà hiaigne nainai’e ambone tane eto, le ho fale hikarakara ty tane fanjaka namboare i Jehovah hitoboha iareo toy. Tsy ho ela, le hohavaoze i Fanjakàn’Andrianagnaharey ty tane toy naho ze raha ama’e eto. Hovaha i Jesosy iaby ze olagne natera i fanapaha-kevetse nirambese i Adama naho i Eva tsy ho agnisa ty keleian’Andrianagnaharey. Hovelome i Jehovah ka ty ndaty an-tapetrisa’e fa nimate, le homea’e fahafahagne hiaigne nainai’e. Fa ho paradisa ty tane toy amy izay sady hatao’e salama soa iareo. (Lioka 23:42, 43) Naho fa hanjare voririke o ndaty manompo i Jehovah-o, le hanagne ‘voninahitse naho hamilepiletse’ iareo iaby, arake ty raha nisorate i Davida.​—Sal. 8:5.

19. Ino ty raha toko’e ho tadidientikagne avao?

19 Managne raha tamaegne fanjaka rehe naho agnisa i “vahoake maro tsy vatse isahegney.” Teà i Jehovah rehe sady tea’e ho agnisa ty keleia’e. Anò areke ze azo’o atao mba hampifaleagne aze. Tadidio avao i fampitamàn’Andrianagnaharey, le manoa raha mifagnarake amy izay lognandro. Hevero ho sarobily areke ty tombotsoa’o hanompo i Babantikagne bey hatea an-dagnitse agney naho ty fahafaha’o hidera aze nainai’e!

HIRA 107 Tahafo ny Fitiavan’Andriamanitra

^ feh. 5 Naho te ho sambatse ty keleiagne raike, le mila mahay ty raha toko’e hatao’e naho mifagnampe iareo tsikiraidraike. Ty rae toko’e ho soa fagnahy amy ty maha loha ty keleiagne aze, ty rene mikezake manohagne i vali’e, le ty anake magnorike ze raha ampanoe ty rae aman-drene’e aze. Hoe izay ka ty amo o keleia i Jehovah-o. Misy raha safirien’Andrianagnahare ho antika. Naho itika manao raha mifagnarake amy ze raha safirie’e zay, le ho agnisa ty keleia’e nainai’e.

^ feh. 55 SARE: Namboare i Jehovah hitovy vintagne ama’e o ndatio. Mifankatea naho mifampitretré o mpivaly iohoe sady maneho o toetse rehoe amy ty ana iareo, satria manahake i Jehovah. Sambe tea i Jehovah iareo, le izay ty mahavy iareo mampianatse i ana iareo rey ho tea naho hanompo aze ka. Mampiasa video iareo mba hagnazavagne amy i ana iareo rey ty anto’e nagnomea i Jehovah i solovoigne nanoe i Jesosỳ. Ampianare iareo i ana iareo rey ka tie hikarakara ty tane toy naho o bibio nainai’e tika naho fa amy i Paradisay ao.