1-2. Nyi mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

WOHƐN agban ɖeka ci mɛ yí ao nuvevi ɖeka le gbɔkɔ nɔ eo yí deva do gamɛ ci èji do o. Lé awa nɔ eoɔ? Àdo dɔmɛzia? Taŋfuin awa nɔ eo shigbe enyɔ ci wonu le Elododo Wema 13:12 mɛ nɛ. Enu mɔ: “Nɔ́ mɔkpɔkpɔ [deva mɛ kabaɔ], eyi ejimɛ jannɔ.” Vɔ nɔ èvadojeshi mɔ susu nywiwo yí taɖo agban lɔ devava do gamɛ ji ɖe, lé àwa nu doɔ? Nɔ enyi ahan ɔ, àlɔn ado ʒinxo yí anɔ te kpɔɛ.

² Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ Bibla gɔnmɛɖose ɖewo ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ ado ʒinxo “anɔ te kpɔ Mawu.” (Mis. 7:7, NWT) Le yi goduɔ, mìagbeje nɔnɔmɛ amɛve ciwo mɛ yí mìɖo ado ʒinxo le keŋ anɔ te kpɔ Yehowa. Le vɔvɔnuɔ, mìakpɔ enunywi ciwo yí Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ mɛ ciwo lɔn yí dokɔ ʒinxo.

3. Nyi Elododo Wema 13:11 kpla mìɔ?

³ Kpɔwɛ ɖeka ci yí dre enu ci yí taɖo eʒan mɔ mìado ʒinxo ze le Elododo Wema 13:11 mɛ. Emɔ: “Nɔ́ amɛ ɖe ɖeblɛ yí kpɔ eho ɔ, eho hunnɔ a bu blaŋ. Vɔ, amɛ ci yí wa edɔ yí kpɔ eho vivi ɔ, yi ho a va sugbɔ do ji.” Nyi mìkpla le kpukpui cɛ mɛɔ? Nunya le mɛ mɔ mìadonɔ ʒinxo awanɔ nuwo vivivi, mìdawanɔ wo hayaŋ zeɖeka o.

4. Nyi ji gɔnmɛɖose ci yí le Elododo Wema 4:18 mɛ tɛ gbe doɔ?

⁴ Elododo Wema 4:18 nu nɔ mì mɔ “Amɛjɔjɔɛwo mɔ le shigbe nyidin klɛnklɛn nɛ yí ekɔnɔ doji keke eŋ ake gbajɛ.” Enyɔ cɛwo dasɛ lé Yehowa kpenɔdo yi mɛwo nu yí womɔnɔŋje yi tamɛɖoɖo mɛ vivivi. Vɔ mìatɛnŋ agbezan kpukpui cɛ asɔ dre lé Kristotɔ ɖe wanɔ gbɔngbɔnmɛ  ŋkɔyiyiwo do le yi gbemɛ. Wodeshinnɔ le gbɔngbɔnmɛ gbeɖeka koɖo zan o. Exɔnɔ gamɛ. Nɔ mìkplanɔ Mawu Nyɔ lɔ nywiɖe yí wanɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo mìxɔnɔ to yi habɔbɔ lɔ ji, yí mìwɛni ahan viviviɔ, mìaɖo nɔnɔmɛ ciwo yí le Kristo shi. Gbesɔ kpe niɔ, mìajeshi Mawu ɖɛ doji. Mìakpɔ lé Yesu wa kpɔwɛ ɖeka yí sɔ dre susu cɛ mɛ do.

5. Kpɔwɛ ci Yesu na yí sɔ dasɛ mɔ axɔ gamɛ gbɔxwe mɛɖe awa trɔtrɔwoɔ?

⁵ Yesu zan kpɔwɛ ɖeka sɔ dre lé Fyɔɖuxu ŋɛdu ci mìdrakɔ le shigbe jinuku nyɛkuin ci yí shinnɔ vivivi le ejinywitɔwo jimɛ nɛ. Énu mɔ: “Jinuku lɔ a mi a gbe shin kedemɛ alo ezanmɛ. Vɔ, ŋsu lɔ da nya le é jɔjɔ do o. Nyigban lɔ ŋtɔ yí nanɔ ejinuku. Aci lɔ dónɔ ŋkɔ, le yɛ godu ɔ, é zɛnnɔ evi, yí evi lɔwo va dónɔ eku.” (Maki 4:27, 28) Yesu nyɔ lɔwo gɔnmɛ ɖe? Éjikɔ anu mɔ, shigbe lé jinuku shinnɔ vivivi nɛɔ, ahanke mɛ ciwo yí xɔ Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ shinnɔ vivivi le gbɔngbɔnmɛ nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìwo Bibla nukplaviwo te gogo Yehowa gbɔxwe mìvanyanɔ mɔ wowakɔ trɔtrɔ nywi sugbɔ le wowo gbemɛ. (Efe. 4:22-24) Vɔ mìɖo aɖo ŋwi mɔ Yehowa yí na jinuku nyɛkuin lɔ shinnɔ.—1 Kor. 3:7.

6-7. Nyi mìkpla le lé Yehowa wa nyigban do mɛɔ?

⁶ Le edɔ ciwo pleŋ Yehowa wanɔ mɛɔ, édonɔ ʒinxo yí zannɔ gamɛ ci yí ʒan do edɔ lɔ wawa nu. Éwɛni ahan keŋ asɔ kanfu yi ŋkɔ yí mɛbuwo akpɔ nywi le mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìakpɔ lé Yehowa dra nyigban ji do nɔ agbetɔwo vivivi do ɖa.

⁷ Ci Bibla drekɔ lé Yehowa wa nyigban lɔ doɔ, exo nuxu so lé Mawu “dre” xexe lɔ koɖo “ekadrenu” do, enu ci ji yí “nyigban le nyinɔnɔ do” koɖo “ekpe ŋkɔtɔ” ci esɔ dado yi texwe. (Job 38:5, 6) Mawu gbezan gamɛ yí bu tamɛ kpɔ so edɔ ci ewa nu. (Gɔnm. 1:10, 12) Kpɔ lé awa nɔ mawudɔlawo ci wokpɔ enu yoyu ciwo yí Yehowa wa ɖa. Anyi enu  ci yí ajɔ ji nɔ wo haan! Eyi taɖo le ga ŋnɔtɔ mɛɔ, mawudɔlawo “dodoɔ axwa koɖo jijɔ.” (Job 38:7) Nyi yí nyɔ cɛ kpla mìɔ? Yehowa sɔ exwe kotokun nɛniɖe wa nyigban, wleciviwo, koɖo enuleagbuwo yí ci eglo wo pleŋ kpɔɔ, émɔ “wo nyɔ nywiɖe.”—Gɔnm. 1:31.

8. Nyi nu mìaxo nuxu so yɛɔ?

⁸ Kpɔwɛ ciwo yí mìkpɔ yɛ dasɛ mɔ gɔnmɛɖose sugbɔ le Mawu Nyɔ lɔ mɛ yí kplakpla mì mɔ mìɖo adonɔ ʒinxo. Ecɛyɛɔ, mìaxo nuxu so nɔnɔmɛ amɛve ciwo mɛ yí mìɖo alɔn anɔ te kpɔ Yehowa le.

9. Nɔnɔmɛ ɖeka ci mɛ yí mìɖo anɔ te kpɔ Yehowa leɔ?

⁹ Eʒan mɔ mìanɔ te kpɔ Yehowa nɔ aɖo mìwo gbedoɖawo ŋci. Nɔ mìdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ ado ŋsɛn mì mìakpanŋkɔ tetekpɔ ɖe alo akpedo mì nu mìaɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe jiɔ, etɛnŋ wa nɔ mì mɔ Yehowa deɖokɔ gbedoɖa lɔ ŋci blaŋ o. Nyi yí taɖo Yehowa deɖonɔ mìwo gbedoɖawo pleŋ ŋci do gamɛ jiɔ?

10. Nyi yí taɖo eʒan mɔ mìado ʒinxo yí anɔ te kpɔ Yehowa nɔ aɖo mìwo gbedoɖawo ŋciɔ?

¹⁰ Yehowa ɖonɔ to mìwo gbedoɖawo nywiɖe. (Eha. 65:2) Ékpɔnɔ mìwo gbedoɖa ciwo yí so jimɛ mɔ mìɖo xɔse do ye nu. (Ebre. 11:6) Gbesɔ kpe niɔ, nɔ mìdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo mì nu mìawa enu ci yí jɔnɔ ji niɔ, éjinɔ mɔ yeakpɔ mɔ mìle agbla jekɔ keŋ awa ye dro ma. (1 Ʒan 3:22) Eyi taɖo nɔ mìbiɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo mì nu mìaɖu nɔnɔmɛ dɔndɔn ɖe alo gbɔjɔgbɔjɔ ɖe jiɔ, eʒan mɔ mìadonɔ ʒinxo yí awa enu ci ji mìkpe keŋ awa trɔtrɔwo. Yesu kpedo mì nu mìmɔŋje mɛ mɔ, Yehowa tɛnŋ mɔ yedaɖo mìwo gbedoɖa ɖewo ŋci zeɖeka le afɔdumɛ o. Édo ŋsɛn mì mɔ: ‘Míkpɔtɔ abyɔnɔ nu yí woana mí, míkpɔtɔ ajinɔ nu kpɔ yí míakpɔɛ. Míkpɔtɔ axonɔ hɔn yí woahwin nɔ mí. Éle mɔ amɛ ɖeka ɖeka ci yí byɔnɔ enuɔ, éxɔnɔ enu. Eyi amɛ ci yí jinɔ enu kpɔɔ, ékpɔnɔ nu. Eyi amɛ ɖekpokpwi ci yí xonɔ ehɔn ɔ, eyi wohwinni nɔ.’ (Mt. 7:7, 8) Nɔ mìzɔn do nukplamu cɛ ji yí “kpɔtɔ a le kwifan wakɔ ɔ,” mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ aɖo to mì yí aɖo mìwo gbedoɖawo ŋci.—Kol. 4:2.

11. Lé Ebretɔwo 4:16 kpedo mì nu nɔ ɖoŋci nɔ mìwo gbedoɖawo jinjinkɔ doŋ nɔ mìɔ?

¹¹ Taŋfuin nɔ ɖoŋci nɔ mìwo gbedoɖawo jinjinkɔ doŋ nɔ mì can ɔ, Yehowa ɖo gbe mɔ yeaɖo wo ŋci le “gamɛ nywi” ji. (Hlɛn Ebretɔwo 4:16.) Enu cɛ yí dɔ mìdeɖo ado hwɛ Yehowa gbeɖe nɔ ɖoŋci nɔ mìwo gbedoɖawo devakɔ blaŋ shigbe lé mìji do nɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, na nɔ xwe sugbɔ vayiɔ, amɛ sugbɔ do gbe ɖaɖa mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le va gu xexe vwin cɛ. Yesu can mɔ mìɖo ado gbe ɖaɖa ahan. (Mt. 6:10) Vɔ nɔ mìdegbeɖo xɔse do Mawu nu, ɖo vɔvɔnu lɔ devakɔ blaŋ shigbe lé agbetɔwo ji do nɛɔ, exlunu ŋtɔteŋ anyi nɔ mì! (Xab. 2:3; Mt. 24:44) Nɔ mìkpɔtɔ le te kpɔ Yehowa yí kando ji mɔ yɛaɖo mìwo gbedoɖawo ŋciɔ, anyi mìnya ŋɖɛ. Vɔvɔnu lɔ ava le gamɛ nywitɔ lɔ ji pɛɛ, ɖo Yehowa sɔ “ŋkeke [koɖo] egaxoxo” ci ji ava le vɔ.—Mt. 24:36; 2 Piɛ 3:15.

12. Nɔnɔmɛ ci mɛ yí eʒan veviɖe le mɔ mìado ʒinxoɔ?

¹² Etɛnŋ ʒan mɔ mìado ʒinxo yí ado ji nɔ wowa enumajɔmajɔ do mì nu. Blaŋblaŋ le  xexeɛ mɛɔ, nɔ mɛɖe nyi nyɔnu alo ŋsu, gbaza ci eɖo, egbe ci edonɔ, eju ci mɛ tɔ enyi koɖo akɔta ci mɛ eso dɔ yí wodewanɔ nu do nu nywiɖe o. Nɔ mɛɖe dele nywiɖe le gbazamɛ alo le susumɛɔ, wodewanɔ nu do nu nywiɖe hɛnnɛ o. Wowakɔ enumajɔmajɔwo do Yehowa sɛntɔ sugbɔ nu, ɖo woji mɔ yewoawa do Bibla mɛ nyɔwo ji. Nɔ wowakɔ enumajɔmajɔwo do mì nu ahan ɔ, mìɖo aɖo ŋwi nyɔ ci Yesu nu. Énu mɔ: “Amɛ ci yí a doji keke yí a ɖo vɔvɔɛnu lɔ nu ɔ, é yí a kpɔ hwlɛngan.” (Mt. 24:13) Vɔ nyi mìɖo awa nɔ mìnya mɔ mɛɖe wa enudɔndɔn ɖe le hamɛ lɔ mɛɔ? Nɔ hamɛmɛshinshinwo se nyɔ lɔ vɔ ɖe, àsɔ nyɔ lɔ do alɔ mɛ nɔ wo keŋ ado ʒinxo yí akando wo ji mɔ woakpɔ nyɔ lɔ gbɔ shigbe lé Yehowa ji do nɛa? Nyi hamɛmɛshinshinwo ɖo awa nɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖeɔ?

13. Nyi Yehowa ji mɔ hamɛmɛshinshinwo le wa nɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖeɔ?

¹³ Nɔ hamɛmɛshinshinwo se mɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe le hamɛ lɔ mɛɔ, wodonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí biɔnɔ “ŋununyanya ci yí sonɔ jeŋkwi mɛ” keŋ anya lé woakpɔ nyɔ lɔ gbɔ do. (Ʒaki 3:17) Wowo tajinu yí nyi mɔ yewoate kpɔ akpedo nuvɔnwatɔ lɔ nu nɔ ‘a trɔ le afɛn yitɔ mɛ.’ (Ʒaki 5:19, 20) Woji hɛnnɛ mɔ yewoawa enu ci ji yewoakpe keŋ aglɔn ta nɔ hamɛ lɔ yí agbefa kɔn nɔ mɛ ciwo nu wowa nuvɔn lɔ do. (2 Kor. 1:3, 4) Nɔ hamɛmɛshinshinwo kpɔkɔ mɛ ciwo yí wa nuvɔn gangan ɖe nyɔ gbɔɔ, woɖo ate kpɔ amɔŋje enyɔ lɔwo pleŋ mɛ, ecɛ tɛnŋ xɔ gamɛ sugbɔ. Le yi goduɔ, wodonɔ gbe ɖaɖa yí aji nukplamu ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ nywiɖe asɔ kpedo nuvɔnwatɔ lɔ nu yí dɔnnɔ to ni “sɔ koɖo enu ci ewa.” (Ʒer. 30:11, NWT) Hamɛmɛshinshinwo denɔnɔ te hwenu jinjin sugbɔ gbɔxwe yí sɔnɔ gbeta lɔ o. Ahanke wodehwlɛnnɔdo sɔnɔ gbeta lɔ blaŋ nɛ. Nɔ hamɛmɛshinshinwo zɔn do emɔdasɛnamɛ ciwo yí so Yehowa gbɔ jiɔ, hamɛ lɔ pleŋ akpɔ nyɔna so mɛ. Ele ahan gan, nɔ wokpɔ cukaɖa lɔ gbɔ le emɔ nywitɔ ji can ɔ, dɔmɛ tɛnŋ kpɔtɔ veveɛ mɛ ci yí wowa nu koɖo. Nɔ egbele ahan nɔ eo can ɖe, nyi àtɛnŋ awa nɔ ao vevisese lɔ aɖe kpɔtɔɔ?

14. Bibla mɛ kpɔwɛ ci yí atɛnŋ afa akɔn nɔ mì nɔ mìwo kpena Kristotɔ ɖe wa enumajɔmajɔ gangan do mì nuɔ?

 ¹⁴ Mɛɖe wa enumajɔmajɔ gangan do eo nu kpɔa? Taŋfuin nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe can wa ahan koɖo eo kpɔa? Àtɛnŋ akpɔ kpɔwɛ nywiwo le Mawu Nyɔ lɔ mɛ ciwo yí kpla mì mɔ mìanɔ te kpɔ Yehowa nɔ adra enumajɔmajɔ lɔwo do. Le kpɔwɛ mɛ, ci Ʒozɛfu se vevi le enumajɔmajɔ ciwo nɔviɛwo wa koɖi mɛ can ɔ, deɖe mɔ yí nuvɔn ci wowa koɖi na yí etrɔ xomɛvetɔ o. Ewaɖeɔ, ékpɔtɔ wakɔ enu ci ji ekpe keŋ sɛn Yehowa yí Yehowa cu shi do yi ʒinxododo koɖo jidodo yi tɔ ŋci. (Gɔnm. 39:21) Le vɔvɔnuɔ, Ʒozɛfu sɔ nu ke mɛ ciwo yí wa nuvɔn di yí gbekpɔ lé Yehowa cu shi ni do. (Gɔnm. 45:5) Shigbe Ʒozɛfu nɛɔ, nɔ mìnɔ te kpɔ Yehowa nɔ akpɔ enumajɔmajɔ ci wowa do mì nu gbɔ le gamɛ nywitɔ jiɔ, afa akɔn nɔ mì.—Eha. 7:17; 73:28.

15. Nyi yí kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí edo ʒinxo keŋ do ji le enumajɔmajɔ ɖeka ci wowa koɖi mɛɔ?

¹⁵ Nyɔnɔnwi enyi mɔ enumajɔmajɔ ciwo pleŋ wowa do mì nu dasɛnŋ shigbe Ʒozɛfu tɔ nɛ o, vɔ nɔ enumajɔmajɔ lɔ gbele do ɖe can ɔ, atɛnŋ ana mìase vevi. Nɔ manyimanyi le gblamɛ nɔ mìwo koɖo nɔvi ɖe alo mɛ ci yí desɛnkɔ Yehowaɔ, mìakpɔ nyɔna nɔ mìwa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji. (Fili. 2:3, 4) Mìakpɔ kpɔwɛ ɖeka. Nɔvinyɔnu ɖeka do dɔmɛzi sugbɔ ci ese mɔ ye dɔmɛkpena ɖeka nu nyɔ dɔndɔnwo so ye nu yí kan ŋsuwo doŋ nɔ ye le amowo gbɔ. Nɔvinyɔnu lɔ demɔ yeawa wa wadonu o, vɔ émahɛn keŋ bu tamɛ kpɔ so Yesu kpɔwɛ lɔ nu. Ci wozu Yesuɔ, dezu amɛ do nu o. (1 Piɛ 2:21, 23) Ci ecɛ le susumɛ nɔ nɔvinyɔnu lɔɔ, ésɔ gbeta mɔ yedawa ŋɖekɛ so enu ciwo yí jɔ vayi nu o. Nɔvinyɔnu lɔ vase mɔ edɔ̀lele yí dokɔ aya nɔ ye dɔmɛkpena lɔ yí ecaka le yiɖeki mɛ. Eyi nɔvinyɔnu lɔ kpɔɛ mɔ taŋfuin ye dɔmɛkpena denya gbɔxwe yí nukɔ nyɔ lɔwo sa o. Hwenɔnuɔ, nɔvinyɔnu lɔ kpɔ jijɔ sugbɔ mɔ yedo ʒinxo yí do ji le enumajɔmajɔ ci wowa koɖo ye mɛ, eyi evo le yiɖeki mɛ.

16. Nyi yí atɛnŋ afa akɔn nɔ eo nɔ èdokɔ ji le enumajɔmajɔ ɖe mɛɔ? (1 Piɛ 3:12)

 ¹⁶ Nɔ èdokɔ ji le enumajɔmajɔ ɖe ci wowa koɖo eo mɛ alo nubuwo yí na èsekɔ veviɔ, ɖo ŋwi mɔ Yehowa te gogo “mɛ ciwo yí eji gban nɔ.” (Eha. 34:18, NWT) Ci èdokɔ ʒinxo yí dronɔ ao gbanwo do Yehowa jiɔ, ejɔnɔ ji ni. (Eha. 55:22) Eyi nyi Kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ pleŋ. Ékpɔkɔ enu ciwo pleŋ yí jɔkɔ. (Hlɛn 1 Piɛ 3:12.) Eyi taɖo nɔ èle cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛ ci gbɔ datɛnŋ akpɔ ɖe, danyɔ mɔ ànɔ te kpɔ Yehowa ba?

17. Shigbe lé Ezai 30:18 nui nɛ ɖe, kankandoji ci Yehowa na mìɔ?

¹⁷ Dajinjin o mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ acu shi nɔ mì gɔɖɔɔ. Ezai 30:18 nu mɔ: “[Yehowa] le etenɔ̀kpɔ mɛ [alo do ʒinxo]. Tɔhonɔ dro yí a kɔ mí yí a do akɔnfa lanmɛ nɔ mí. Tɔhonɔ Mawu nyi jɔjɔɛ yí wo a cushi nɔ amɛ ɖeka ɖeka ci yí lete kpɔ Tɔhonɔ lɔ̀du.” Yehowa acu shi sugbɔ nɔ mɛ ciwo yí le te kpɔɛ le kakacɛ koɖo xexe yoyu ci yí gbɔgbɔ mɛ.

18. Shicu ciwo yí le te kpɔ mìɔ?

¹⁸ Nɔ Mawu mɛwo ɖo xexe yoyu lɔ mɛɔ, wodagbeto cukaɖa ciwo mɛ wotokɔ le egbɛmɛ gbeɖe o. Enumajɔmajɔ dagbeli o, yí vevisese can avɔ. (Enyɔ. 21:4) Mìdagbelokɔ nu kpɔ do mìwo nuʒanʒanwo nu o, ɖo enuwo asugbɔ le mì shi zan. (Eha. 72:16; Ezai 54:13) Enunywiwo yí le te kpɔ mì haan!

19. Nyi Yehowa drakɔ mì do ɖɛ nɔ kakacɛɔ?

¹⁹ Gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, Yehowa drakɔ mì do daɖɛ kakacɛ nɔ mìavanɔ yi cɛkpakpa gɔnmɛ. Eyi taɖo ekpekɔdo mì nu nɔ mìaɖu nɔnɔmɛ dɔndɔnwo ji yí aɖɔli wo koɖo nɔnɔmɛ nywi ciwo yí jɔnɔ ji ni. Ŋgbegbɔjɔ yí ami Yehowa sɛnsɛn o. Enunywiwo kpɔtɔ le ŋkɔ! Ci esɔmɛ nywi ŋtɔ́ le te kpɔ mìɔ, le vamɛ mɔ mìasɔ jijɔ koɖo jigbɔnɖɛ ale te kpɔ Yehowa nɔ aɖe gbɔ yi dɔ lɔ!