Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

STADI 31

?Yu Yu Glad Blong Wet Long Jehova?

?Yu Yu Glad Blong Wet Long Jehova?

“Bambae mi gat fasin ya blong wet.”—MAEKA 7:7.

SINGSING 128 Yu Mas Stanap Strong Go Kasem En

BIGFALA TINGTING *

1-2. ?Bambae yumi tokbaot wanem long stadi ya?

?YU YU harem olsem wanem taem yu stap wet long wan pasel we yu rili nidim be i no kam long stret taem we yu tingbaot? ?Yu yu wari? Ol Proveb 13:12 i talem tru nomo se: “Taem man i stap wet long wan samting be i slo blong kamtru, hat blong hem i soa from.” Be nao, ?bambae yu harem olsem wanem taem yu kasemsave risen from wanem pasel ya i slo blong kam? I sua se long taem ya, bambae yu gat longfala tingting mo yu glad blong wet.

2 Long stadi ya, bambae yumi tokbaot sam rul blong Baebol we oli save halpem yumi blong “gat fasin ya blong wet.” (Maeka 7:7) Biaen, bambae yumi tokbaot tu situesen we i soemaot se yumi mas gat longfala tingting blong wet long Jehova blong i tekem aksen. Mo laswan, bambae yumi tokbaot ol blesing we Jehova i promes blong givim long olgeta we oli glad blong wet.

OL RUL BLONG BAEBOL WE OLI TIJIM YUMI BLONG GAT LONGFALA TINGTING

3. ?Ol Proveb 13:11 i tijim yumi long wanem?

3 Pijatok we i stap long Ol Proveb 13:11 i soemaot from wanem i impoten blong gat longfala tingting. I se: “Ol sas samting we man i kasem kwiktaem nomo, bambae oli godaon sloslo, be ol sas samting we man i hivimap smosmol oltaem, bambae oli kam plante moa.” ?Yumi lanem wanem? Man we i waes i mekem samting wetem longfala tingting, mo bambae gudfala frut i kamaot from.

4. ?Ol Proveb 4:18 i tijim yumi long wanem?

4 Ol Proveb 4:18 i talem se: “Rod blong ol stret man i olsem laet long eli moning, we sloslo i stap kam klia moa gogo i delaet gud.” Ol tok ya oli soemaot se Jehova i stap halpem ol man blong hem blong kasemsave long ol plan blong hem sloslo. Vas ya i halpem yumi tu blong kasemsave olsem wanem wan Kristin i mekem ol jenis long laef blong hem mo blong i kam klosap long Jehova. I tekem taem blong wan man i gru long saed blong spirit. Sipos yumi tekem taem blong stadi mo folem ol advaes we yumi kasem long Tok blong God mo oganaesesen blong hem, bambae yumi naf blong wokem ol fasin olsem Kraes. Mo tu bambae yumi kasemsave moa long God. Traem luk olsem wanem Jisas i tokbaot poen ya.

I tekem taem blong wan plant i gru mo long sem fasin, bambae i tekem taem blong wan man we i akseptem mesej blong Kingdom, i gru long saed blong spirit (Haf 5)

5. ?Jisas i yusum wanem pija tok blong soem se i tekem taem blong wan man i gru long saed blong spirit?

5 Jisas i yusum wan pijatok blong eksplenem olsem wanem mesej blong Kingdom we yumi talemaot i olsem wan smol sid we i stap gru sloslo long hat blong wan stret man. Hem i se: “Ol sid ya . . . oli stap gru, oli stap kam bigwan, be hem [man we i sakem sid] i no save olsem wanem samting ya i hapen. Graon nomo i mekem we sloslo ol sid ya oli gru, oli gat flaoa, mo biaen oli gat kakae.” (Mak 4:27, 28) ?Jisas i wantem makem wanem poen? Hem i stap eksplenem se i tekem taem blong wan plant i gru, mo long sem fasin bambae i tekem taem blong wan man we i akseptem mesej blong Kingdom i gru long saed blong spirit. Eksampol, taem ol Baebol studen blong yumi oli kam klosap long Jehova, yumi stat blong luksave ol gudfala jenis we oli mekem. (Efes. 4:22-24) Be yumi mas rimemba se Jehova nao i stap mekem ol smol sid ya oli gru.—1 Kor. 3:7.

6-7. ?Yumi lanem wanem long fasin blong Jehova blong krietem wol?

6 Long olgeta samting we Jehova i mekem, hem i tekem taem blong finisim ol wok ya blong hem. Hem i mekem olsem blong halpem ol narafala mo blong oli presem nem blong hem. Traem luk olsem wanem Jehova i tekem plante taem blong rerem wol ya blong yumi.

7 Taem Baebol i tokbaot olsem wanem Jehova i wokem wol ya, hem i tokbaot “ol mesamen blong hem,” “ol stamba blong hem,” mo “ol ston long kona blong hem.” (Job 38:5, 6) Hem i iven tekem taem blong hem, blong lukluk ol wok we hem i bin mekem. (Jen. 1:10, 12) Traem tingbaot filing blong ol enjel taem oli luk ol niufala samting ya we Jehova i krietem. !I sua se oli haremgud tumas! Mo from samting ya, oli stat blong “singaot from oli glad.” (Job 38:7) ?Yumi lanem wanem? I tekem plante taosen yia blong Jehova i finisim ol wok ya blong hem, be taem hem i luk ol samting ya we hem i krietem, hem i talem se “oli gud tumas.”—Jen. 1:31.

8. ?Naoia bambae yumi tokbaot wanem?

8 Ol eksampol ya oli soem long yumi se i gat plante rul long Baebol we oli save tijim yumi blong gat longfala tingting. Naoia bambae yumi luk tu situesen we yumi mas glad blong wet long Jehova.

?WETAEM YUMI MAS WET LONG JEHOVA?

9. ?Wetaem yumi mas wet long Jehova?

9 Maet yumi mas wet blong hem i ansa long ol prea blong yumi. Taem yumi prea blong Jehova i givim paoa blong yumi dil wetem wan traem, o blong hem i halpem yumi blong winim wan slak fasin, maet yumi save harem olsem se Jehova i tekem longtaem tumas blong ansa long ol prea blong yumi. ?From wanem Jehova i no kwik blong ansarem ol prea blong yumi?

10. ?From wanem yumi mas gat longfala tingting taem yumi prea?

10 Jehova i lesingud long ol prea blong yumi. (Sam 65:2) Hem i luk ol prea blong yumi olsem wan pruf se yumi bilif long hem. (Hib. 11:6) Jehova i glad taem hem i luk we yumi traehad blong wok folem wanem we yumi askem long hem mo blong mekem wil blong hem. (1 Jon 3:22) Taswe, yumi mas gat longfala tingting mo wok folem ol prea blong yumi taem yumi stap traehad blong winim wan nogud fasin o slak fasin blong yumi. Jisas i halpem yumi blong kasemsave se samtaem bambae yumi no kasem ansa blong ol prea blong yumi kwiktaem, taem hem i se: “Yufala i mas gohed blong askem, nao bambae yufala i kasem, mo yufala i mas gohed blong lukaotem, nao bambae yufala i faenem, mo yufala i mas gohed blong noknok, nao doa bambae i open long yufala, from we man we i askem, hem i kasem, man we i lukaotem, hem i faenem, mo man we i noknok, doa bambae i open long hem.” (Mat. 7:7, 8) Taem yumi folem advaes ya mo yumi “gohed blong prea oltaem,”yumi save sua se Papa blong yumi long heven i harem yumi mo bambae i ansarem ol prea blong yumi.—Kol. 4:2.

Taem yumi stap wet long Jehova, yumi mas gohed blong prea mo gat bilif (Haf 11) *

11. ?Olsem wanem Hibru 4:16 i halpem yumi taem Jehova i no ansarem ol prea blong yumi kwiktaem?

11 Nating se Jehova i tekem taem blong ansarem ol prea blong yumi, be yet hem i promes blong ansarem ol prea ya “long stret taem.” (Ridim Hibru 4:16.) Taswe yumi neva mas blemem Jehova sipos hem i no ansarem ol prea blong yumi kwiktaem olsem we yumi wantem. Eksampol, samfala oli prea plante yia finis blong luk Kingdom blong God i finisim rabis wol ya. Jisas tu i talem se yumi mas prea from samting ya. (Mat. 6:10) !Be bambae i krangke nomo sipos wan man i no moa bilif long God, from we en i no kam olsem we ol man oli ekspektem! (Hab. 2:3; Mat. 24:44) Yumi waes taem yumi gohed blong wet long Jehova mo taem yumi prea long hem wetem bilif. En bambae i kam long stret taem from we Jehova i jusumaot finis “dei mo aoa blong samting ya.” Mo dei ya bambae i stret long yumi evriwan.—Mat. 24:36; 2 Pita 3:15.

?Yumi save lanem wanem from longfala tingting we Josef i gat? (Haf 12-14)

12. ?Wetaem maet i had blong gat longfala tingting?

12 Maet yu mas gat longfala tingting blong i gat jastis. Plante taem ol man oli mekem i nogud long narafala we kala blong skin, bakgraon, o kalja blong hem i defren, o i blong wan narafala kantri. Sam narafala oli mekem i nogud long olgeta we oli handikap o oli sik long tingting. Plante man blong Jehova oli kasem trabol from bilif blong olgeta. Taem ol man oli mekem i no stret long yumi, yumi mas rimemba ol tok ya blong Jisas we i se: “Man we i stanap strong gogo kasem en, God bambae i sevem hem.” (Mat. 24:13) ?Be olsem wanem sipos yu save se wan insaed long kongregesen i mekem wan samting we i no stret? Afta we ol elda oli save long samting ya, ?bambae yu lego long han blong olgeta, yu gat longfala tingting blong wet, mo trastem se bambae oli stretem problem ya long rod we Jehova i wantem? ?Maet ol elda oli mas mekem wanem?

13. ?Jehova i wantem se ol elda oli mekem wanem taem wan man i mekem wan bigfala sin?

13 Taem ol elda oli save se wan insaed long kongregesen i mekem wan bigfala sin, oli prea mo oli askem Jehova blong i givim “waes we i kamaot long heven,” nao oli save stretem bisnes ya folem tingting blong hem. (Jem. 3:17) Mak blong olgeta i blong halpem man we i mekem sin blong i “kambak” long stret rod. (Jem. 5:19, 20) Mo tu, oli wantem mekem evri samting blong oli save protektem kongregesen mo leftemap tingting blong olgeta we oli harem nogud. (2 Kor. 1:3, 4) Taem ol elda oli faenemaot se wan i mekem wan bigfala sin, fastaem oli mas faenemaot samting we i rili hapen, mo samtaem hemia i tekem longtaem. Biaen oli prea, mo oli yusum ol advaes blong Baebol blong stretem man ya we i mekem sin long “mak we i stret” blong hem i kasem. (Jer. 30:11) I tru se ol elda oli no wet longtaem blong stretem wan bisnes, be long semtaem oli no kwik blong mekem wan desisen. Taem ol elda oli folem ol daereksen blong Jehova, bambae evriwan long kongregesen oli haremgud. Nating se i olsem, maet samfala bambae oli stil harem nogud from samting we man we i mekem sin i mekem. Sipos samting ya i hapen long yu, ?yu save mekem wanem blong yu no harem nogud tumas?

14. ?Wanem eksampol long Baebol we i save halpem yu taem narafala i mekem yu harem nogud?

14 ?I bin hapen long yu finis se wan brata o sista i mekem yu harem nogud tumas? Yu save faenem ol gudfala eksampol long Baebol we oli tijim yumi olsem wanem blong wet long Jehova blong i stretem ol problem. Traem tingbaot Josef. Nating se ol brata blong hem oli mekem i no stret long hem, be hem i no letem nogud fasin blong olgeta i mekem hem i kam wan man blong kros. Defren olgeta, hem i gohed blong mekem bes blong hem blong wosipim Jehova, mo Jehova i blesem hem from longfala tingting mo fasin blong hem blong stanap strong. (Jen. 39:21) Samtaem biaen, Josef i naf blong fogivim olgeta we oli mekem i nogud long hem, mo hem i luksave olsem wanem Jehova i bin blesem hem. (Jen. 45:5) Olsem Josef, yumi haremgud blong kam klosap long Jehova, mo wet long hem blong i stretem ol problem long stret taem.—Sam 7:17; 73:28.

15. ?Wanem i halpem wan sista blong i stanap strong taem narafala i mekem i no stret long hem?

15 Yumi evriwan i no kasem sem trabol olsem Josef, be yet yumi save harem nogud taem narafala i mekem i no stret long yumi. Sipos yumi folem ol rul blong Baebol bambae yumi haremgud nating se yumi gat problem wetem narafala, inkludum wan man we i no wosipim Jehova. (Fil. 2:3,4) Traem tingbaot ekspiriens ya. Wan sista i harem nogud bigwan taem hem i faenemaot se wan fren blong hem long wok i stap talem ol giaman tok long saed blong hem long ol narafala. Bitim we sista ya i tekem aksen kwiktaem, hem i tekem taem blong tingbaot eksampol blong Jisas, we taem ol man oli tok nogud long hem, hem i no tokbak long olgeta. (1 Pita 2:21, 23) Ale hem i tekem desisen blong stap kwaet nomo. Samtaem biaen, hem i fanemaot se fren ya blong hem i bin gat wan rabis sik mo i wari bigwan. Sista ya i luksave se fren blong hem i no bin minim blong talem ol nogud tok long saed blong hem. Sista ya i glad tumas se hem i bin gat longfala tingting blong stanap strong long ol giaman tok ya mo hem i gat pis.

16. ?Wanem i save mekem yu haremgud sipos wan man i mekem i no stret long yu? (1 Pita 3:12)

16 Sipos yu stap safa from narafala i mekem i no stret long yu o from wan narafala risen, tingbaot se Jehova i stap klosap long olgeta we “hat blong olgeta i brok.” (Sam 34:18) Hem i lavem yu from we yu gat longfala tingting, mo from we yu sakem ol hevi baden blong yu long hem. (Sam 55:22) Hem nao i jaj blong fulwol. Mo hem i luk evri samting we i stap hapen. (Ridim 1 Pita 3:12.) Taswe, taem yu stap gotru long ol trabol we yu no save winim, ?yu yu glad blong wet long Jehova?

BLESING BLONG OLGETA WE OLI WET LONG JEHOVA

17. Folem Aesea 30:18, ?Jehova i promes blong mekem wanem?

17 Klosap nao Papa blong yumi long heven bambae i blesem yumi tru long Kingdom blong hem. Aesea 30:18 i talem se: “Jehova i stap wet wetem longfala tingting, blong mekem i gud long yufala, mo bambae hem i girap blong soem sore long yufala. From Jehova i God blong jastis. Olgeta evriwan we oli stap wet long hem, oli glad.” Olgeta we oli gohed blong wet long Jehova bambae oli kasem plante blesing naoia mo long niufala wol we bambae i kam.

18. ?Yumi stap wet from wanem blesing?

18 Taem ol man blong God oli go insaed long niufala wol, bambae oli no moa nid blong stanap strong long ol problem we oli stap fesem tede. Fasin blong mekem i nogud long narafala mo harem nogud bambae i finis. (Rev. 21:4) Bambae yumi no nid blong wari from ol samting we yumi nidim, from we bambae i gat i naf samting blong evriwan. (Sam 72:16; Aes. 54:13) !Hemia wan nambawan blesing!

19. ?Jehova i stap rerem yumi naoia from wanem?

19 Jehova i stap rerem yumi naoia blong laef aninit long rul blong hem, taem i halpem yumi blong winim ol nogud fasin mo wokem ol gudfala fasin we hem i glad long hem. Yu no harem nogud mo yu no givap. !I gat wan nambawan laef i stap long fored blong yumi! !Taem yumi stap wet from laef ya, i gud yumi gohed blong glad blong wet long Jehova blong mekem ol samting we hem i promes blong mekem oli kamtru!

SINGSING 118 ‘Plis Yu Mekem Bilif Blong Mi i Strong Moa’

^ par. 5 ?Yu bin harem finis wan man blong Jehova we i stap longtaem long trutok i talem se: ‘Mi neva ting se bambae mi kam olfala long rabis wol ya’? Yumi evriwan i wantem tumas se Jehova i finisim rabis wol ya, antap moa naoia we laef i kam had tumas. Be yumi mas lanem blong gat longfala tingting. Long stadi ya, bambae yumi luk ol rul blong Baebol we oli save halpem yumi blong gat fasin ya blong wet. Mo tu, bambae yumi luk tu situesen we i soemaot se yumi mas wet long Jehova. Biaen, bambae yumi tokbaot ol blesing we Jehova i promes blong givim.

^ par. 56 PIJA: Wan sista i prea oltaem long Jehova taem hem i smol. Perens blong hem nao i tijim hem blong prea. Taem hem i yangfala, hem i stat blong paenia, mo oltaem hem i askem Jehova blong i blesem wok blong hem. Sam yia biaen, taem hasban blong hem i sik bigwan, hem i krae i go long Jehova blong i givim paoa we hem i nidim blong stanap strong. Tede olsem wan wido, hem i gohed yet blong prea, mo i trastem se Papa blong hem long heven bambae i ansarem ol prea blong hem, olsem we i bin mekem long olgeta laef blong hem.