Skip to content

Skip to table of contents

OCIPAMA CELILONGISO 31

Ove hẽ o Nõlapo Oku Kevelela ku Yehova?

Ove hẽ o Nõlapo Oku Kevelela ku Yehova?

“Ndi ka lekisa ocituwa coku kevelela.”MIKA 7:7.

OCISUNGO 128 Pandikisa Toke Kesulilo

OVINA TU LILONGISA *

1-2. Nye tu konomuisa vocipama cilo?

O LIYEVA ndati nda o kasi oku kevelela ocikuata cimue o sukila, pole oco ka ci pitĩla? Ove hẽ o sakalala? Pamue o liyeva ndeci Olosapo 13:12 ku popia hati: “Elavoko ka lia tẽlisiwile, li koka evalo vutima.” Pole, o liyeva ndati, nda wa yeva esunga liwa lieci ocikuata cove ci tumalela? Citava okuti nda wa lekisa epandi poku ci kevelela.

2 Vocipama cilo, tu ka mola olonumbi vimue Viembimbiliya vi tu kuatisa oku kuata “ocituwa coku kevelela.” (Mika 7:7) Noke, tu konomuisa olonepa vivali tu sukila oku lekisa epandi poku kevelela ku Yehova. Oku sulako, tu konomuisa asumũlũho a lavokawa ku vana va nõlapo oku kevelela ku Yehova.

OLONUMBI VIEMBIMBILIYA VI TU LONGISA OKU KALA VAKUEPANDI

3. Olosapo 13:11, yi tu longisa nye?

3 Kelivulu Liolosapo 13:11, ku tu longisa esunga lieci tu sukilila oku kala vakuepandi. Ku popia hati: “Ovokuasi oku nganyala lonjanga a ka tepuluka, pole, ovokuasi a una o selaika kamue kamue a ka livokiya.” Nye wa lilongisa kocinimbu eci? Omunu umue ukualondunge o linga ovina lutate kuenda lepandi o kuata onima yiwa.

4. Onumbi yipi tu sanga Kolosapo 4:18?

4 Kelivulu Liolosapo 4:18, ku tu sapuila okuti, “onjila yukuesunga yi kasi ndoku tua kuocinyi komẽle okuti, camamako oku tua toke ekumbi pongunji.” Olondaka evi, vi lekisa ndomo Yehova a kuatisa afendeli vaye oku kuata elomboloko liocipango caye. Handi vali, ocinimbu caco ci tu kuatisavo oku kuata elomboloko Ukristão a sukila oku linga apongoloko komuenyo waye loku pamisa ukamba waye la Yehova. Oku kula konepa yespiritu ka ku lingiwa lonjanga. Cambata otembo. Nda tu lilongisa loku kapako alungulo tu sanga Vondaka ya Suku kuenda vocisoko caye, kamue kamue tu ka lekisa ovituwa Ukristão umue a sukila oku kuata. Ukũlĩhĩso wetu ku Suku u ka livokiyavo. Tu konomuisi ndomo Yesu a lombolola ciwa etosi eli.

Ndeci ocikũla ci kula kamue kamue, omunu una o tava kesapulo Liusoma oco a linge apongoloko komuenyo waye, cambata otembo (Tala ocinimbu 5)

5. Olusapo lupi Yesu a tukula oco a lekise okuti cambata otembo omunu oku linga apongoloko?

5 Yesu wa tukula olusapo lumue oco a lombolole ndomo esapulo Liusoma tu kunda li sokisiwa lombuto yimue yitito calua okuti kamue kamue yi kulila vutima wa vana va sole esunga. Eye wa popia hati: “Olombuto via tunda osongo, yu ya kula. Osi yaco ima apako kamue kamue, tete yi tunda osongo, noke ocisangu, oku sulako olomema.” (Mar. 4:27, 28) Nye Yesu a yonguile oku popia? Eye wa lombolola okuti ndeci ocikũla ci kula kamue kamue, omunu una o tava kesapulo Liusoma oco a linge apongoloko komuenyo waye, cambata otembo. Ndeci, eci vana tu longisa Embimbiliya va pamisa ukamba wavo la Yehova, tu fetika oku limbuka apongoloko awa ovo va kasi oku linga. (Va Efe. 4:22-24) Pole, tu ivaluki okuti, Yehova eye o kulisa ombuto.—1 Va Kor. 3:7.

6-7. Nye tu lilongisila konjila ndomo Yehova a lulika ongongo?

6 Kovina viosi Yehova a lulika, wa sukilile epandi oco a tẽlise cosi a yonguile oku panga. Eye wa ci lingila oco onduko yaye yi sivayiwe kuenda oku kuatisa omanu vakuavo. Tu kũlĩhĩsi ndomo kamue kamue Yehova a pongiya ongongo oco omanu va kalemo.

7 Embimbiliya poku lombolola ndomo Yehova a lulika ongongo, li lombolola “oloseteko,” “oviseveto” kuenda oku tumbikiwa “ewe liayo lievindi.” (Yovi 38:5, 6) Noke yoku lulikiwa kuovina viaco, Suku wa vi mola okuti via posoka. (Efet. 1:10, 12) O sokololola hẽ ndomo ovangelo va liyeva eci va mola Yehova oku lulika kamue kamue ovina viosi? Poku ci mola ovo va komõha calua! Omo liaco, va fetika oku “kaluka lesivayo.” (Yovi 38:7) Nye tu lilongisilako? Yehova poku lulika oviluvo viaye cambata anyamo alua, pole, eci a mola ovina viosi a lulika eye wa popia okuti “ca posoka calua.”—Efet. 1:31.

8. Nye tu konomuisa cilo?

8 Ovolandu a-a tua konomuisa ndeti, a lekisa okuti Vembimbiliya mu sangiwa olonumbi vialua vi tu longisa okuti, tu sukila oku kala vakuepandi. Cilo, tu konomuisa olonepa vivali lieci tu sukilila oku nõlapo oku kevelela ku Yehova.

VEPULUVI LIPI TU KEVELELA KU YEHOVA?

9. Yipi yimue pokati kapuluvi tu sukila oku kevelela ku Yehova?

9 Pamue tu sukila oku kevelela oco olohutililo vietu vi tambuluiwe. Eci tu likutilila oku pinga ongusu oco tu pandikise kovitangi, ale oku siapo oku linga ovina Yehova a nyãle, pamue tu liyeva okuti Yehova o kasi oku cilua oku tambulula olohutililo vietu. Momo lie Yehova ka tambuluila olohutililo vietu viosi vepuluvi liaco?

10. Momo lie tu sukilila epandi poku kevelela Yehova oku tambulula olohutililo vietu?

10 Yehova o yevelela lutate olohutililo vietu. (Osa. 65:2) Eye poku mola olohutililo tu linga lutima wosi, o limbuka okuti tu kuete ekolelo kokuaye. (Va Hev. 11:6) Eci tu likutilila ku Yehova oco tu linge ovina viusanjuisa, eye o yongola oku mola okuti, tu kasi oku likolisilako oku tẽlisa ovina vi likuata lohutililo tua linga kuenda oku linga ocipango caye. (1 Yoa. 3:22) Yesu wa tu kuatisa oku kuata elomboloko liokuti olohutililo vimue tu linga pamue ka vi tambuluiwa vonjanja yaco. Eye wa popia hati: “Lipiliki oku pinga kuenje va ko wĩhi; lipiliki oku sandiliya kuenje vu ka sanga; kuenda lipiliki oku totola kuenje va ko yuluili; momo wosi o pinga o tambula, wosi o sandiliya o sanga, wosi o totola va ko yuluilako.” (Mat. 7:7, 8) Eci tu kuama elungulo eli kuenda oku ‘pandikisa lolohutililo,’ tu kolela okuti Isietu wokilu o tu yevelela kuenda o ka eca etambululo liolohutililo vietu.—Va Kol. 4:2.

Osimbu tu kevelela ku Yehova, tu amamako oku likutilila kokuaye lekolelo (Tala ocinimbu 11) *

11. Ukanda ku Va Heveru 4:16, u tu kuatisa ndati eci etambululo yohutililo yimue yi moleha ndu okuti yi kasi oku tumala?

11 Ndaño etambululo liohutililo yimue yi moleha ndu okuti yi kasi oku tumala, Yehova o likuminya okuti eye o tambulula olohutililo vietu “eci tu sukila ekuatiso.” (Tanga Va Heveru 4:16.) Omo liaco, ka tu ka simi okuti Yehova ka yongola oku tu kuatisa nda eye ka kasi oku tambulula lonjanga ohutililo ndomo etu tu yongola. Ndeci, vokuenda kuanyamo alua, valua va siata oku likutilila oco va mole Usoma wa Suku oku malako oluali lulo lũvi. Yesu wa popia okuti tu sukila oku likutilila oco Usoma waco wiye. (Mat. 6:10) Kuenje nda ca kala uveke nda umue wa ecelela okuti ekolelo liaye li tepuluka omo okuti esulilo ka lieyile votembo yina omanu va lavokaile! (Hav. 2:3; Mat. 24:44) Tu lekisa olondunge poku amamako oku kevelela ku Yehova kuenda oku likutilila kokuaye lekolelo. Esulilo li keya votembo ya sokiyiwa, momo Yehova wa nõla ale ‘eteke lowola’ olio li keya. Kuenje eteke liaco, li ka kala otembo yiwa ku vosi.—Mat. 24:36; 2 Pet. 3:15.

Nye tu lilongisila kepandi lia Yosefe? (Tala ovinimbu 12-14)

12. Vepuluvi lipi okuti pamue ka ci leluka oku lekisa epandi?

12 Pamue tu sukila oku lekisa epandi osimbu tu kevelela oku tetuluiwa kuekambo liesunga. Omanu voluali lulo olonjanja vialua va tata lãvi vana vakuekova lia litepa, apata, ovituwa ale ofeka. Vakuavo va tatiwa lãvi omo okuti pamue ka va tẽla oku liteyuila. Afendeli valua va Yehova va siata oku pandikisa kekambo liesunga omo lioku kapako eci Embimbiliya li popia. Eci tu tatiwa lonjila yimue ka ya sungulukile, tu sukila oku ivaluka olondaka via Yesu. Eye hati: “Una o pandikisa toke kesulilo, o ka popeliwa.” (Mat. 24:13) Nye o sukila oku linga nda wa kũlĩha umue vekongelo okuti wa lueya? Noke yakulu vekongelo oku ci kũlĩhĩsa, ecelela hẽ oku lavoka lepandi okuti ovo va ci tetulula ndomo Yehova a yongola? Nye akulu vekongelo va linga nda omunu umue wa linga ekandu limue linene?

13. Nye Yehova a yongola okuti oco akulu vekongelo va linga eci umue a linga ekandu linene?

13 Eci akulu vekongelo va sanga umue wa linga ekandu linene, va likutilila oku pinga “olondunge vi tunda kilu” oco ovo va kuate elomboloko lionjila ya Yehova yoku tetulula ocitangi caco. (Tia. 3:17) Ocimãho cavo oku kuatisa oku “tiula ukuekandu konjila yaye yĩvi,” nda ci tava. (Tia. 5:19, 20) Ovo va yongolavo oku linga cosi ci tava oco va teyuile ekongelo loku lembeleka vana va sumua. (2 Va Kor. 1:3, 4) Eci akulu vekongelo va yeva omunu umue wa linga ekandu linene, ovo tete va sukila oku sanga uvangi wasuapo, pole, oku ci linga cambata otembo. Noke ovo va likutilila kuenda lutate walua va konomuisa Ovisonehua kuenje va pindisa “vonjongo ya suapo,” una wa linga ekandu. (Yer. 30:11) Ndaño okuti akulu vekongelo ka va lekisa ocekelela nda umue wa linga ekandu, ovo poku tetulula ocitangi caco ka va nõla onjila yimue lonjanga. Eci akulu vekongelo va kuama olonumbi via Yehova, vosi vekongelo va ka limbuka asumũlũho aco. Ndaño akulu vekongelo va linga ovina lonjila yimue ya sunguluka, handi pamue omunu umue o sumua. Nda eci oco ci kasi oku pita love, nye o sukila oku linga oco o yule esumuo liaco?

14. Ulandu upi Wembimbiliya u ku kuatisa nda wa popiwa lãvi lamanji umue?

14 Anga hẽ eteke limue wa popiwile la umue, ale la manji umue vekongelo? Ove o pondola oku sanga ovolandu awa Vondaka ya Suku a tu longisa ndomo tu pondola oku kevelela ku Yehova oco a tetulule ocitangi caco. Ndeci, ndaño okuti Yosefe wa liyaka locitangi cekambo liesunga pokati ka va huvaye, eye ka ecelelele okuti elinga liavo liu kokela ocikumbiti. Pole, eye wamamako oku tiamisila utima waye kupange wa Yehova kuenje Yehova wo sumũlũisa omo liepandi a lekisa. (Efet. 39:21) Noke Yosefe wa ecela vana vo suvukile, loku mola ndomo Yehova o sumũlũisa. (Efet. 45:5) Ndeci Yosefe, tu lembelekiwa calua eci tu amẽla ku Yehova loku kevelela okuti votembo ya sokiyiwa eye o tetulule ocitangi coku tatiwa lekambo liesunga.—Osa. 7:17; 73:28.

15. Nye ca kuatisa manji umue ukãi oku pandikisa kekambo liesunga loku kuata ombembua?

15 Havosiko va tatiwa lekambo liesunga ndeli lia Yosefe, pole, onjila yosi yi kuamiwa, yi pondola oku tu kokela evalo. Nda tu kuete ocitangi lomunu umue, oku kongelamo vana ka va fendela Yehova, tu ka kuatisiwa nda tua kuama olonumbi via Yehova. (Va Fil. 2:3, 4) Kũlĩhĩsa ulandu umue. Manji umue ukãi wa yeva esumuo lialua eci a limbuka okuti una va talavayela kumosi wa kala oku u tata lungangala loku vangula olondaka vialundi viatiamẽla kokuaye. Manji ka lekisile onjanga yoku tetulula ocitangi caco, pole, manji wa kala oku sokolola kongangu ya Yesu. Eci eye a kala oku sepuiwa, ka fetulunyile esepu liaco. (1 Pet. 2:21, 23) Kuenje manji wa nõlapo oku yuvula oku sokolola kovina via pita. Noke, wa limbuka okuti una va talavayela kumosi wa kala oku liyaka locitangi cuwayele omo liasakalalo. Kuenje manji wa kala oku sokolola okuti una va talavayela kumosi ka yonguile oku popia cina a popele. Omo liepandi manji a lekisa, ndaño loku tatiwa lãvi, eye wa sanga ombembua.

16. Nye ci pondola oku ku lembeleka nda o kasi oku pandikisa kekambo limue liesunga? (1 Pet. 3:12)

16 Nda o kasi oku tala ohali omo liekambo liesunga, ale omo liocina cikuavo, ivaluka okuti Yehova o kasi ocipepi la “vakuavitima via teka.” (Osa. 34:18) Eye o ku sole omo liepandi liove kuenda omo lioku imba ocilemo cove kokuaye. (Osa. 55:22) Eye onganji yoluali luosi. Eye o lete ovina viosi vi pita. (Tanga 1 Petulu 3:12.) Omo liaco, nda o kasi oku liyaka locitangi cimue cinene okuti ku pondola oku ci potolola, anga hẽ o lekisa epandi poku kevelela ku Yehova?

ASUMŨLŨHO KA A PUI KU VANA VA KEVELELA KU YEHOVA

17. Ohuminyo yipi Yehova a linga ku Isaya 30:18?

17 Ndopo, Isietu wokilu o ka tu sumũlũisa pocakati Cusoma waye. Ku Isaya 30:18 ku popia hati: “Pole, Yehova o kevelela lepandi oco a lekise kokuene ohenda kuenda eye o ka katuka oco a lekise ocikembe kokuene. Momo Yehova, eye Suku yesunga. Va sumũlũha vosi vana vamamako oku kevelela kokuaye.” Vana vamamako oku kevelela, Yehova o ka va sumũlũisa cilo kuenda voluali luokaliye lu laika oku iya.

18. Asumũlũho api tu lavoka oku tambula?

18 Eci afendeli va Suku va ka iñila voluali luokaliye, ovo ka va ka pandikisa vali kasakalalo kuenda kovitangi va siata oku liyaka lavio koloneke vilo. Ekambo liesunga li ka puako kuenda evalo ka li ka kalako vali. (Esit. 21:4) Ka tu ka sakalala vali lovina tu sukila momo ku ka kala ovina vialua. (Osa. 72:16; Isa. 54:13) Ci ka posoka calua!

19. Momo lie Yehova a tu pongiyila kamue kamue cilo?

19 Yehova o kasi oku tu pongiya cilo oco tu ka kale vemehi liuviali waye poku tu kuatisa oku yula ovituwa vietu ka via sungulukile, loku kuata ovituwa viusanjuisa. Ku ka sumue kuenda ku ka liwekepo. Ovina viwa vi kasi loku iya! Osimbu tu lavoka asumũlũho aco, tu sukila oku amamako oku kevelela lepandi ku Yehova toke eci eye a ka tẽlisa ovina a likuminya.

OCISUNGO 118 “Tu Vokiyeko Ekolelo”

^ Ovinimbu 5 Anga hẽ wa yevele ale umue o fendela Yehova vokuenda kuanyamo alua oku popia hati, ‘Ame sia lavokaile okuti vutunga ndi kasi cilo handi ndi kala vali voluali lulo’? Vosi yetu tu yongola okuti Yehova omalako oluali lulo lũvi, ca piãla enene koloneke vilo via tĩla. Pole, tu sukila oku lilongisa oku kala vakuepandi. Vocipama cilo, tu ka mola olonumbi Viembimbiliya vi tu kuatisa oku kuata ocituwa coku kevelela. Tu konomuisa olonepa vivali tu sukila oku lekisa epandi poku kevelela ku Yehova. Oku sulako, tu konomuisa asumũlũho a lavokawa ku vana va nõlapo oku kevelela.

^ Ovinimbu 56 ELOMBOLUILO YOCILUVIALUVIA: Manji umue ukãi, tunde vutila wa siata oku likutilila ku Yehova. Eci eye a kala utito, isiaye wo longisa ndomo a likutilila. Ndumalẽhe, o fetika upange wakundi votembo yosi kuenda o pinga ku Yehova oco asumũlũise upange waye. Noke lianyamo amue, ulume waye ovela calua, eye o likutilila ku Yehova oco o kuatise oku pandikisa kocitangi caco. Cilo, ndocimbumba, amamako oku likutilila, loku kolela okuti Isiaye wokilu o ka tambulula olohutililo viaye ndeci a ci lingaile ale tunde osimbu.