Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 32

Bata jouse̱ dube̱ o be̱nedino̱ Muwekedi

Bata jouse̱ dube̱ o be̱nedino̱ Muwekedi

“Nde dube̱ le nde . . . mbaki ni londi ońola mambo di si me̱ne̱no̱.”—BON. 11:1.

MWENGE 11 Ewekedi e masesa Loba

EBONGOLO *

1. Nje bokwe̱le̱no̱ wa jombwea Muweked’asu e?

O KOKISABE̱ te̱ o mbia ma Mboṅ a Yehova, ke̱ nik’e mapula so̱ nde kwala ná woko mambo jombwea Yehova botea mimbu mo̱ngo̱ misadi. Bokwe̱le̱ wa ná Muwekedi e, ná a be̱n bede̱mo ba bwam, na ná a mapula timbise̱ wase paradisi.—Bbot. 1:1; Bebolo 17:24-27.

2. Ne̱ni bato bō̱ ba me̱ne̱no̱ ba bena ba dube̱ ná Muwekedi e na mbale̱ e?

2 Nde bato jita ba si dube̱ ná Loba e, to̱ mo̱me̱ne̱ ná mo̱ nde a weki mambo me̱se̱. O diwengisan, ba mo̱nge̱le̱ nde ná longe̱ di wu nde na mo̱me̱ne̱, na ná bewekedi besadisadi nde be kumo ńake̱ na mo̱ be timba bewekedi bende̱ne̱. Oteten a bato bena ba mo̱nge̱le̱ nika, bō̱ babu be nde bato bena ba yengi o besukulu bende̱ne̱, na boko pe̱ jita. Ba makwala ná dibie̱ la wase di lee̱le̱ ná Bibe̱l e si te̱nge̱n, na ná ba bena ba dube̱ ná Muwekedi e be nde bato bena ba s’oko, ba titi dibie̱, na bena ba mawo̱ndo̱no̱ na bo̱bise̱ la ńolo.

3. Ońola nje yeno̱ mweńa o jouse̱ dube̱ lasu e?

3 Mo̱ nje bamabie̱ ba nin wase ba makwalano̱ e mabola ná di dinge penda ná Yehova nde e Muweked’asu ńa ndolo e? Nika ńe nde ná e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu bupisane̱ njo̱m di be̱nno̱ o dube̱ ná Yehova nde e Muwekedi. Mo̱ di dube̱ nde nika ońolana ba kwalane̱ biso̱ ná di bole nika, nga ońolana di no̱ngi ponda o wase̱le̱ na biso̱me̱ne̱ e? (1 Kor. 3:12-15) E be̱ ná di mīnda be̱ Mboṅ a Yehova to̱ ke̱m, biso̱ be̱se̱ jangame̱n benga jouse̱ dube̱ lasu. Di boli te̱ nika, di si me̱nde̱ lemsabe̱ na “belēdi ba dibie̱ na mawo̱ndo̱n m’ewolo” ma bato ba benama mena me diwengisan na nje Bibe̱l e makwalano̱. (Kol. 2:8; Bon. 11:6) O bwam ba jongwane̱ biso̱, din jokwa di me̱nde̱ lee̱ (1) ońola nje bato jita ba si dube̱no̱ ná Muwekedi e, (2) ne̱ni weno̱ ná wouse̱ dube̱ o be̱nedino̱ Yehova, Muweked’ango̱ na (3) ne̱ni weno̱ ná o bola ná di dube̱ di benge be̱ ngińa.

OŃOLA NJE BATO JITA BA SI DUBE̱NO̱ NÁ MUWEKEDI E

4. Bupisane̱ Bonahebe̱r 11:1, o nje dube̱ la mbale̱ di se̱medino̱ e?

4 Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná be̱ne̱ la dube̱ nik‘e mapula nde kwala dube̱ lambo lena di si be̱n mboṅ. Nde bupisane̱ Bibe̱l, seto̱ dube̱ la mbale̱ di. (Langa Bonahebe̱r 11:1.) Maka ná di dube̱ ná Yehova, Yesu, na Janea la mo̱ń, bena di si me̱ne̱no̱ be na mbale̱; di dube̱ di se̱medi nde omo̱ń a mboṅ i bam. (Bon. 11:3) Ńadibie̱ mō̱ ńa nin wase ńena nu timbi Mboṅ a Yehova mo̱ ná: “Dube̱ la Mboṅ a Yehova di se̱medi nde o mambo ma bam. Ba si mabanga pe̱ to̱ o jombwea mambo mena dibie̱ la wase di so̱ino̱.”

5. Ońola nje bato jita ba mo̱nge̱le̱no̱ ná Muwekedi a titi e?

5 Je ná di baise̱ ná, ‘Ye so̱ te̱ ná mboṅ ye yena i mabamse̱ ná Muwekedi e, ońola nje bato jita ba mo̱nge̱le̱no̱ ná seto̱ Loba nde a weki longe̱ e? Ye nde ońolana bō̱ ba si bedi nde wase̱le̱ mambo na babo̱me̱ne̱. Robert ńena ńe Mboṅ a Yehova we̱nge̱ mo̱ ná: “Nika di si kwaledino̱ jombwea ewekedi o esukulu to̱ buńa, na ta nde no̱nge̱le̱ ná nik’e titi mbale̱. Ponda na kwalino̱ na Mboṅ a Yehova ke̱ na be̱n 22 ma mbu nde nokono̱ o Bibe̱l ná mboṅ i bam i malee̱ ná Loba nde a weki mambo me̱se̱ ye. *—Ombwa edinge̱le̱ “ Mwe̱ndi ma mweńa ońola bayedi.”

6. Ońola nje bō̱ ba mo̱nge̱le̱no̱ ná Muwekedi a titi e?

6 Bō̱ ba si madube̱ nde ná Muwekedi e ońolana ba makwala ná ba madube̱ nde buka te̱ mambo mena beno̱ ná be̱ne̱. Nde ba madube̱ mambo ba titino̱ ná be̱ne̱ ka ngo̱, ońolana ba be̱n mboṅ ná ńe. Dube̱ lena Bibe̱l e makwaleano̱ pe̱ di se̱medi nde o mboṅ a “mambo di si me̱ne̱no̱.” (Bon. 11:1) Wase̱le̱ la mboṅ na biso̱me̱ne̱ di mabaise̱ ponda na miwe̱n eyeka, nik’e mabola so̱ ná bato jita ba si be̱ne̱ ni ńo̱ngi. Moto ńena nu si po̱ngi muwaso na mo̱me̱ne̱ e so̱ nde ná a po̱ o bekwesedi ná Loba a titi.

7. Mo̱ bamabie̱ be̱se̱ ba mabanga ná Loba nde a weki mambo me̱se̱ e? Bola beteledi.

7 Bamabie̱ bō̱ ba timbi dube̱ ná Muwekedi e ponda bokono̱ mambo ma malee̱ ná Loba nde a weki misipo. * Kapo̱ ka Robert di kwaledino̱ omo̱ń, yen ebe bō̱ ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná Muwekedi a titi ońolana ba s’oko ewekedi o universite to̱ buńa. Nde bamabie̱ jita ba timbi bia na to̱ndo̱ pe̱ Yehova. Kapo̱ ka babo̱, biso̱ be̱se̱ jangame̱n jouse̱ dube̱ di be̱nedino̱ Loba, e be̱ ná di yengi jita to̱ ke̱m. Moto to̱ mō̱ nupe̱pe̱ a titi ná a bola nika o epol’asu.

NE̱NI WENO̱ NÁ WOUSE̱ DUBE̱ O BE̱NEDINO̱ YEHOVA

8-9. (a) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea e? (b) Ne̱ni jokwa la bewekedi leno̱ ná longwane̱ wa e?

8 Ne̱ni weno̱ ná wouse̱ dube̱ o be̱nedino̱ Muwekedi e? Jombweye mbadi ine̱i.

9 Okwa bewekedi. We ná wouse̱ dube̱ o be̱nedino̱ Muwekedi ke̱ wombo ńama, myele, na ngengeti ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱. (Mye. 19:2; Yes. 40:26) Etum te̱ o me̱nde̱no̱ jokwa ma mambo, nika pe̱ nde o me̱nde̱no̱ bata bukea ná Yehova nde e Muwekedi. Kalat’asu i yo̱ki be̱ne̱ tema jita i mateleye̱ mambo ma ńai na ńai jombwea bewekedi. O si kata yi tema to̱ e be̱ nde ná e titi bu o so̱ṅtane̱ mo̱. Okwa nje weno̱ ná o we̱le̱ jokwa oten. O si dimbea pe̱ o jombwa ponda ye̱se̱ sinima ya bwam i makwaleye̱ ońola bewekedi, ba lee̱no̱ o mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ min mimbu mi tombi i maso̱be̱ o mulomba masu jw.org!

10. Bola eyembilan ewo̱ e mabole̱ mboṅ ná Muwekedi e. (Roma 1:20)

10 We te̱ jokwa bewekedi, maka tobotobo mambo be mokwe̱le̱no̱ wa jombwea Muwekedi. (Langa Roma 1:20.) K’eyembilan o me̱nde̱ jokwa ná, o sumo te̱ ná wei i mabusise̱ ngińa na mwe̱ne̱n bena be mweńa ońola longe̱ lasu, i mabusise̱ pe̱ miso̱nji mena me bobe ońola longe̱. Biso̱ bato ba benama jangame̱n tatabe̱ na mi miso̱nji ma wei. Nde di matatabe̱ pe̱! Ne̱ni e? Wase ńena ńe wum’asu ya boja e be̱n nguba ni matate̱ mo̱—ni nguba ńe nde tapot’a gas ni belabe̱ ná ozon ńena ni mase̱ngwe̱ mi miso̱nji ma wei mena me bobe ońola longe̱ la bato ba benama. Niponda mi miso̱nji ma wei ma bobe meno̱ ngińa, dime̱ne̱ la ni gas pe̱ di mabata kola. Mo̱ e titi mbale̱ ná moto e ńena nu lule̱ man me̱se̱, na ná angame̱n pe̱ nde be̱ Muwekedi ńe ndolo na dibie̱ e?

11. Owe̱ni weno̱ ná o so̱ mambo ma mouse̱ dube̱ jombwea ewekedi e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Mambo mō̱ mena ma mouse̱ dube̱.”)

11 We ná o so̱ mambo jita me ná mouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ jombwea ewekedi o Index des publications des Témoins de Jéhovah, na ke̱ o po̱ngi muwaso o jw.org. We ná o botea na sinima to̱ na milopo m’ekwali mi mabupane̱le̱ mi be̱n tema ná “Hasard ou conception ?” Mi milopo to̱ yi sinima be isungu, ba makwalea pe̱ mambo ma betańsedi jombwea ńama na bewekedi bepe̱pe̱. We pe̱ ná o so̱ oten byembilan be malee̱ ne̱ni bamabie̱ ba kekino̱ jembilane̱ mambo ba me̱ne̱no̱ o bewekedi.

12. Je te̱ jokwa Bibe̱l, njika mambo mō̱ jangame̱nno̱ maka e?

12 Okwa Bibe̱l. Ńadibie̱ ńena di kwaledino̱ o dongo di londe̱ mane̱i a si ta a dube̱ ná Muwekedi e. Nde na ponda, a timbi dube̱. Mo̱ ná: “Dube̱ lam di si ta di se̱me̱ye̱ buka te̱ o nje dibie̱ la wase lokwe̱le̱no̱ mba. Nde di ta pe̱ di se̱me̱ye̱ o nje nokono̱ o Bibe̱l.” Yen ebe o mábe̱ne̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Bibe̱l. Nde to̱ na nika, wangame̱n benga jokwa Eyal’a Loba o bwam ná wouse̱ dube̱ o be̱nedino̱ Muweked’ango̱. (Yos. 1:8; Mye. 119:97) Maka beteledi bena Bibe̱l e mabolano̱ jombwea myango me o Bibe̱l. Ombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ne̱ni bedinge̱ ba Bibe̱l be londino̱, na ne̱ni mutiledi to̱ mō̱ a si mate̱nge̱ne̱no̱ nupe̱pe̱. Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ wa o bata jouse̱ dube̱ o be̱nno̱ ná di wekabe̱ nde na Muwekedi ńe ndolo na dibie̱, na ná Bibe̱l e wu nde na mo̱. *2 Tim. 3:14; 2 Pet. 1:21.

13. Njik’eyembilan ewo̱ e malee̱ dibie̱ di maso̱be̱ o Eyal’a Loba e?

13 We te̱ jokwa Eyal’a Loba, maka ne̱ni malea mao ma mongwane̱no̱. K’eyembilan Bibe̱l e ta e mīnda jome̱le̱ ná ndol’a mo̱ni ńe bobe, na ná e mawana pe̱ “jita la sese.” (1 Tim. 6:9, 10; Min. 28:20; Mat. 6:24) Mo̱ ma mo̱me̱le̱ ma dia pe̱te̱ mbale̱ we̱nge̱ e? Kalati po̱ ni makwaleye̱ ońola ebe̱yed’a bato o nin pond’asu e makwala ná: “O jita la ngedi, bato bena ba to̱ndi bema ba titi bonam, ba be̱n pe̱ diboa la mo̱nge̱le̱. To̱ mo̱me̱ne̱ ba bena ba be̱n nde buka te̱ ńo̱ng’a be̱ne̱ mo̱ni jita ba titi bonam; ba be̱n pe̱ maboa jita.” E se̱ bwam malea ma Bibe̱l jombwea ndol’a mo̱ni meno̱ e! Mo̱ we ná wo̱nge̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l bepe̱pe̱ bena bongwane̱ wa e? Di bati te̱ to̱ndo̱ malea ma Bibe̱l, di me̱nde̱ pe̱ bata se̱me̱ye̱ o dibie̱ la Muweked’asu ńa ndolo lena di si matombe̱ ponda. (Yak. 1:5) Nik’e me̱nde̱ bola ná di bate bwane̱ longe̱ lasu muńe̱nge̱.—Yes. 48:17, 18.

14. Nje jokwa la Bibe̱l di me̱nde̱no̱ jokwe̱le̱ wa jombwea Yehova e?

14 Okwa nde Bibe̱l ońolana o mapula bata bia Yehova. (Yohane 17:3) Jokwa la Betiledi di me̱nde̱ bola ná o bie nja ńe Yehova, o bie pe̱ bede̱mo bao; be bede̱mo bao me̱ne̱ nde we̱nno̱ ke̱ o mokwa ewekedi. Jokwa la bede̱mo ba Yehova di mongwane̱ biso̱ o be̱ mbaki ná e na mbale̱. (Bbu. 34:6, 7; Mye. 145:8, 9) Etum te̱ o me̱nde̱no̱ bia Yehova bwambwam, dube̱ o be̱nedino̱ mo̱ di me̱nde̱ bata be̱ ngińa, ndolo o be̱nedino̱ mo̱ e me̱nde̱ bata be̱ bonde̱ne̱, mulatako mo̱ngo̱ na mo̱ pe̱ mu me̱nde̱ bata be̱ ngińa.

15. Ne̱ni kwalisane̱ la bane jombwea dube̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱no̱ wanea wa tombwane̱ e?

15 Kwalisane̱ bato bape̱pe̱ jombwea dube̱ lo̱ngo̱. Nik’e me̱nde̱ jouse̱ dube̱ la wame̱ne̱. Nde nje bola yete̱na moto weno̱ te̱ye̱ dikalo a si dube̱ ná Loba e, nde ná to̱ wa pe̱ o si bi nje langwea mo̱ e? Keka wasa jalabe̱ la Bibe̱l o kalat’asu, nde o kwaleye mo̱ na nu moto. (1 Pet. 3:15) We pe̱ ná o baise̱ munasango to̱ munańango mō̱ ńou jongwane̱. E be̱ ná mot’ekwali a kasi malabe̱ ma Bibe̱l to̱ ke̱m, muwaso o po̱ngino̱ mu me̱nde̱ wanea wame̱ne̱ tombwane̱. Dube̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱ bata be̱ ngińa. Nik’e me̱nde̱ bola ná o si dube̱ mambo ma mpoṅ ma bamabie̱ ba nin wase bena ba makwale̱ ná Muwekedi a titi.

BENGA BE̱NE̱ DUBE̱ LE NGIŃA!

16. Nje ye ná e po̱ye̱ biso̱ yete̱na di si bengi jouse̱ dube̱ lasu e?

16 E be̱ ná je o bolea Yehova etum a ponda to̱ ke̱m, jangame̱n benga jouse̱ dube̱ di be̱nedino̱ mo̱. Ońola nje e? Ońolana di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, dube̱ lasu le ná di bo̱bo̱. O si dimbea ná dube̱ di se̱medi nde o mboṅ yena i si me̱ne̱ne̱. Je ná di pomane̱ dimbea mambo mena di si me̱ne̱no̱. Paulo a bele̱ si be̱ne̱ la dube̱ ná “bobe bo s’ambi dameye̱ biso̱ m’boa.” (Bon. 12:1) Nde ne̱ni jeno̱ ná di samba di lambi e?—2 Tes. 1:3.

17. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o benga be̱ne̱ dube̱ le ngińa e?

17 Laboso, baise̱ Yehova mudī mao musangi ponda ye̱se̱. Ońola nje e? Ońolana dube̱ le nde ede̱mo ewo̱ ya epum’a mudī. (Gal. 5:22, 23) Di titi ná jouse̱ dube̱ di be̱nedino̱ Muwek’asu nde di kombe̱ pe̱ mo̱ esibe̱ jongwane̱ la mudī mao musangi. Di bengi te̱ baise̱ Yehova mudī mao musangi, a me̱nde̱ bola biso̱ mo̱. (Lukas 11:13) Je ná na di kane̱ ná: “Batea biso̱ [dube̱].”—Lukas 17:5.

18. Bupisane̱ Myenge 1:2, 3, njika jabea la tiki di be̱nno̱ we̱nge̱ e?

18 Di londe̱ maba, okwa Eyal’a Loba ponda te̱. (Langa Myenge 1:2, 3.) Ponda yen epas’a Bibe̱l e tilabe̱no̱, ngus’a bato o tumba la Israel nde ba ta ba be̱ne̱ Mbend’a Loba o mususu. Nde kiṅe̱ na prisi mo̱ i ta i be̱ne̱ epolo o be̱ne̱ mo̱; o su la mbu samba te̱, e ta e te̱se̱be̱ ná “bome, bito, bana,” na be̱n ba bato ba ta o Israel ba senge bolanga ba Mbend’a Loba. (Ndim. 31:10-12) O mińa ma Yesu, ngus’a bato buka te̱ nde i ta i be̱ne̱ Mbo̱m ma kalati, jita labu di ta pe̱ nde di kombabe̱ o ndabo a ndongame̱n. Nde o nin we̱nge̱, bato jita ba be̱n Bibe̱l o mususu to̱ o epasi. Nika ńe nde jabea la tiki. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma masu ońola di jabea la tiki e?

19. Nje jangame̱nno̱ bola ná dube̱ lasu di benge be̱ ngińa e?

19 Je ná di lee̱le̱ masoma masu ońola jabea la tiki di be̱nno̱ le nde Eyal’a Loba yete̱na di malanga mo̱ ponda te̱. Jangame̱n te̱se̱ mudango ma bwam ma bolanga ba Bibe̱l, o mulopo ma langa mo̱ buka te̱ ke̱ di be̱n ponda. Di mokwa te̱ Bibe̱l ponda te̱, nik’e me̱nde̱ bola ná dube̱ lasu di benge be̱ ngińa.

20. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

20 Diwengisan na “babiedi na bajangwa” ba nin wase, dube̱ lasu lena di bam di se̱medi nde o Eyal’a Loba. (Mat. 11:25, 26) Jokwa lasu la ni kalat’a tiki di boli ná di bie ońola nje bete̱medi ba nin wase be mabatano̱ nde be̱ bobe, na nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola ońola nika. Di no̱nge so̱ bedomsedi ba jouse̱ dube̱ lasu, na jongwane̱ pe̱ bato jita o dube̱ ná Muweked’asu e na mbale̱. (1 Tim. 2:3, 4) Di benge pe̱ jenge̱le̱ ponda ńena bato be̱se̱ o wase ba me̱nde̱no̱ sesa Yehova na ben byala ba Bebīsedi 4:11 ná: “Wa, a Sango asu [Yehova] na Loba lasu, o dongame̱n o kusa sesa . . . ebanja wa nde o weki mambo me̱se̱.”

MWENGE 2 Wa nde we Yehova

^ par. 5 Betiledi be makwala ná bwē ná Yehova Loba nde e Muwekedi. Nde bato jita ba si dube̱ nika. Ba mo̱nge̱le̱ nde ná longe̱ di wu nde na mo̱me̱ne̱. Mo̱nge̱le̱ mabu ma si me̱nde̱ bo̱bise̱ dube̱ lasu yete̱na di po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ o jouse̱ dube̱ di be̱nedino̱ Loba na Bibe̱l. Din jokwa di me̱nde̱ tele̱ye̱ ne̱ni jeno̱ ná di bola nika.

^ par. 5 O besukulu jita, balēdi ba si mokwe̱le̱ ná ye ná e be̱ ná Loba nde a weki mambo me̱se̱. Balēdi bō̱ ba makwala ná ba boli te̱ nika, nik’e me̱nde̱ ńakisane̱ bautu o dube̱ Loba.

^ par. 7 Mo̱nge̱le̱ ma 60 ma bamabie̱ ba nin wase bena ba dube̱ ná Muwekedi e ma maso̱be̱ o Index des publications des Témoins de Jéhovah. Owas’a tema “Science,” ombwa mulopo “scientifiques partisans de la création.” Ma mambo ma maso̱be̱ pe̱ o Guide de recherche pour les Témoins de Jéhovah. Owas’a tema “Science, technologie,” ombwa mulopo “‘Interview’ (rubrique de Réveillez-vous !).”

^ par. 12 K’eyembilan ombwa tema “La science et la Bible sont-elles compatibles ?” ni busi o Umwe̱! ńa Fre̱nsi ńa Ngo̱nde̱ 2011 na tema “Les prédictions de Jéhovah s’accomplissent” ni busi o Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa 1 ba Dimo̱di 2008.