Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 32

Kala u na eitavelo la kola mOmushiti

Kala u na eitavelo la kola mOmushiti

‘Eitavelo olo okukala noumbangi wa yela kutya osho shihe wetike oshoshili.’ — HEB. 11:1.

EIMBILO 11 Eshito ohali fimanekifa Kalunga

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Oshike wa hongwa shi na sha nOmushiti wetu?

NGEENGE owa kulila moukwaneumbo wEendombwedi daJehova, otashi dulika we lihonga kombinga yaJehova okudja kounona woye. Owa hongwa kutya oye Omushiti, e na omaukwatya a denga mbada nonokutya okwa hala okuninga edu oparadisa. — Gen. 1:1; Oil. 17:24-27.

2. Ovanhu vamwe ova tala ko ngahelipi ovo va itavela mOmushiti?

2 Ovanhu vahapu inava itavela kutya oku na Kalunga, ile kutya oye a shita oinima aishe. Ponhele yaasho, ova itavela kutya onghalamwenyo oye uya po ashike ngahenya, okudja moinima inini i na omwenyo, ndele tai lundulukile moinima inene i na omwenyo. Ovanhu vamwe ovo va itavela ngaho, ovahongwanhu. Otashi dulika va tye kutya ounongononi owa ulika kutya Ombiibeli oya puka. Ohava ti yo kutya ovanhu ovo va itavela mOmushiti ovovo inava hongwa, vehe na eendunge, ile ovo hava dulu okupukifwa noupu.

3. Omolwashike sha fimana okupameka eitavelo letu?

3 Mbela osho ovahongwanhu vamwe hava popi otashi dulu okunwefa mo eitavelo letu kutya Jehova haye Omushiti wetu omunahole? Osho oshe likolelela unene kutya omolwashike twa itavela kutya Jehova oye Omushiti. Mbela omolwaashi twa lombwelwa tu shi itavele, ile omolwaashi twa konga efimbo tu konakone oumbangi kufye vene? (1 Kor. 3:12-15) Atusheni otwa pumbwa okukala hatu pameke eitavelo letu, kashi na nee mbudi kutya otwa kala Eendombwedi daJehova efimbo li fike peni. Ngeenge otwa ningi ngaho, itatu ka pukifwa ‘komahongo opanhu nosho yo komatomhafano oipupulu,’ oo haa hongwa kovanhu ovo ve li omhinge nEendjovo daKalunga. (Kol. 2:8; Heb. 11:6) Opo shi tu kwafele, oshitukulwa eshi otashi ka kundafana kutya (1) omolwashike ovanhu vahapu inava itavela mOmushiti, (2) nghee to dulu okupameka eitavelo mOmushiti woye, Jehova nosho yo (3) nghee to dulu okukaleka eitavelo loye la pama.

ETOMHENO ESHI VAHAPU INAVA ITAVELA MOMUSHITI

4. Metwokumwe nOvaheberi 11:1, eitavelo lashili ola kanghamena koshike?

4 Ovanhu vamwe ohava diladila kutya okukala neitavelo osha hala okutya okwiitavela oshinima shonhumba nopehe na oumbangi. Ashike metwokumwe nOmbiibeli, olo kali fi eitavelo lashili. (Lesha Ovaheberi 11:1.) Ombiibeli oya yelifa kutya eitavelo oli na okukala la kanghamena koumbangi. Nonande ihatu dulu okumona Jehova, Jesus nosho yo Ouhamba womeulu, otu na oumbangi kutya oko ve li shili. (Heb. 11:3) Omunongononi umwe, oo a ninga Ondombwedi, okwa ti: “Eendombwedi daJehova odi na oumbangi woinima oyo da itavela. Ihadi lipwililikile oinima yopaunongononi i li paushili.”

5. Omolwashike ovanhu vahapu va itavela kutya onghalamwenyo oye uya po ashike ngahenya nopehe na Omushiti?

5 Otashi dulika tu lipule kutya: ‘Omolwashike ovanhu vahapu va itavela kutya Kalunga haye a shita oinima aishe i na omwenyo, ngeenge ope na oumbangi muhapu oo tau ulike kutya oye e i shita?’ Vamwe inava konakona nandenande oumbangi kuvo vene. Robert, oo paife e li Ondombwedi yaJehova, okwa ti: “Molwaashi inatu hongwa eshito mofikola, okwa li handi diladila kutya kali fi loshili. Onda kala nda itavela ngaho fiyo osheshi nda wanifa eedula 20 nasha eshi nda ka kundafana nEendombwedi daJehova. Onde lihonga kutya Ombiibeli oi na omatomheno mawa, oo tae tu kwafele tu itavele kutya Kalunga oye a shita oinima aishe.” * — Tala oshimhungu “ Etumwalaka la fimana kovadali.”

6. Omolwashike vamwe va itavela kutya kaku na Omushiti?

6 Vamwe inava itavela mOmushiti, molwaashi ohava popi kutya ova itavela ashike moinima oyo ve wete. Ashike paulelalela ova itavela moinima oyo ihava dulu okumona, ngaashi eenghono domangenete edu, molwaashi ove shii kutya oko di li shili. Eitavelo olo la tumbulwa mOmbiibeli nalo ola kanghamena koumbangi woinima yoshili noihai monika.” (Heb. 11:1) Otashi pula efimbo nosho yo eenghono, opo tu konakone oumbangi kufye vene. Ndele ovanhu vahapu kave hole okuninga eenghendabala da tya ngaho. Omunhu oo ina konakona oumbangi kuye mwene otashi dulika a fike pexulifodiladilo kutya kaku na Kalunga.

7. Mbela ovahongwanhu aveshe ova itavela kutya Kalunga haye a shita oinima aishe? Shi yelifa.

7 Konima eshi ovanongononi vamwe va konakona oumbangi, ova tomhwa kutya Kalunga oye a shita oinima aishe. * Ngaashi Robert, oo a tumbulwa metetekelo, vamwe otashi dulika hava diladila kutya kaku na Omushiti, molwaashi kouniversiti ihava hongwa kombinga yeshito. Ashike ovanongononi vahapu ova shiiva Jehova nokukala ve mu hole. Ngaashi ovanongononi ovo, atusheni natu pamekeni eitavelo letu muKalunga, kashi na nee mbudi kutya otu na ouhongelwe wa tya ngahelipi. Kape na oo ta dulu oku tu ningila ko oshinima osho.

NGHEE TO DULU OKUPAMEKA EITAVELO LOYE MOMUSHITI

8-9. (a) Epulo lilipi hatu ka kundafana paife? (b) Ongahelipi okukonakona eshito taku ku etele ouwa?

8 Ongahelipi to dulu okupameka eitavelo loye mOmushiti? Natu ka kundafaneni eenghedi nhee.

9 Konakona eshito. Oto dulu okupameka eitavelo loye mOmushiti mokukonakona oinamwenyo, oimeno nosho yo eenyofi. (Eps. 19:1; Jes. 40:26) Ngeenge owa kala luhapu ho konakona oinima ya tya ngaho, oto ka kala wa tomhwa kutya Jehova oye Omushiti. Luhapu oishangomwa yetu ohai kala i na oitukulwa oyo ya yelifa kombinga yeshito. Ino nuka po oitukulwa ya tya ngaho, nonande oidjuu okuuda ko. I konakona ngaashi to dulu. Noino dimbwa okutalulula ouvidio va hokwifa ve na sha neshito, tava hangwa ko-website yetu yo-jw.org, ovo va li va ulikwa poyoongalele yetu yoshitukulwa omido opo da di ko.

10. Yandja oshihopaenenwa osho tashi yandje oumbangi kutya oku na Omushiti. (Ovaroma 1:20)

10 Ngeenge to konakona eshito, yandja elitulemo noukeka koumbangi washili, oo tau holola kombinga yOmushiti wetu. (Lesha Ovaroma 1:20.) Pashihopaenenwa, etango ohali yandje oupyu nosho yo ouyelele wa yeleka, oo tau kwafele oinima i kale i na omwenyo kombada yedu. Ashike eenhe detango dimwe oda nyika oshiponga. Tu li ovanhu, otwa pumbwa okwaamenwa keenhe da tya ngaho. Ndele nande ongaho, otwa amenwa. Ngahelipi mbela? Ope na omhepo ya dingilila edu, oyo hai tu amene keenhe da tya ngaho, da nyika oshiponga. Ngeenge eenhe, odo da nyika oshiponga, oda kala di na eenghono, omhepo oyo hai tu amene ohai hapupala. Mbela ito dimine kutya ope na umwe, oo a unganeka oinima monghedi ya tya ngaho, e li omunahole nOmushiti omunaendunge?

11. Openi to dulu okuhanga ouyelele oo tau dulu okupameka eitavelo loye mOmushiti? (Tala oshimhungu “ Oinima imwe oyo tai pameke eitavelo.”)

11 Oto dulu okumona ouyelele muhapu u na sha neshito, oo tau dulu okupameka eitavelo loye, ngeenge owa longifa o-Watch Tower Publications Index nokuninga omapekapeko ko-jw.org. Oto dulu okuhovela noitukulwa nosho yo nouvidio va pambafana ve na oshipalanyole “Mbela oinima oya shitwa?” Oitukulwa nouvidio ovo ova xupi nove na ouyelele munini, u kumwifa nowoshili kombinga yoinamwenyo nosho yo yoimeno. Omu na yo oihopaenenwa yanghee ovanongononi va kendabala okuhopaenena eshito.

12. Ngeenge hatu konakona Ombiibeli, oinima imwe ilipi tu na okudidilika?

12 Konakona Ombiibeli. Omunongononi, oo a popiwa pehovelo, ka li a itavela diva kutya oku na Omushiti. Ashike mokweendela ko kwefimbo okwa ka kala a tomhwa kutya oko e li. Okwa ti: “Eitavelo lange kala li ashike la kanghamena kwaasho nde lihonga mounongononi. Ndele ola li yo la kanghamena kwaasho nde lihonga mOmbiibeli.” Otashi dulika u shii nale nawa omahongo Ombiibeli. Ashike nande ongaho, opo u pameke eitavelo loye mOmushiti, owa pumbwa okutwikila okukonakona Eendjovo daKalunga. (Jos. 1:8; Eps. 119:97) Pashihopaenenwa, diladila nghee Ombiibeli ya yelifa nawa oinima oyo ya ningwa mefimbo lonale. Diladila yo shi na sha noinima oyo ya xunganekwa kOmbiibeli noya wanifwa, nanghee ovashangi vOmbiibeli va yoolokafana va shanga oinima tai tu kumwe. Okuninga ngaho, otashi ka pameka eitavelo loye kutya otwa shitwa kOmushiti omunahole nomunaendunge noye a nwefa mo Ombiibeli. — 2 Tim. 3:14; 2 Pet. 1:21.

13. Oshihopaenenwa shi na sha nounongo shilipi tashi hangwa mEendjovo daKalunga?

13 Ngeenge to konakona Eendjovo daKalunga, didilika nghee omayele ado taa dulu oku ku kwafela. Pashihopaenenwa, omido da ka lupuka, Ombiibeli oya londwela kutya ohole yokuhola oimaliwa ohai eta ‘omaudjuu mahapu.’ (1 Tim. 6:9, 10; Omayel. 28:20; Mat. 6:24) Mbela elondwelo olo otali longo nokunena? Embo limwe, olo la popya shi na sha noikala yovanhu pefimbo letu, ola ti: “Luhapu, ovanhu ovo hava lalakanene oinima yopamaliko inava hafa nova polimana neenghono. Nokuli novanhu ovo va hala oimaliwa ihapu inava hafa nove na omaunghundi mahapu opalutu.” Onghee hano, elondwelo lOmbiibeli olo kutya inatu kala tu hole oimaliwa, oli li omayele mawa neenghono. Mbela oto dimbuluka vali omafinamhango amwe Ombiibeli oo e ku kwafela? Ngeenge otwa diladila komayele aeshe mawa oo e li mOmbiibeli, ohatu ka mona kutya Omushiti wetu omunahole oku shii osho tashi tu wapalele nohatu ka konga alushe omayele kuye. (Jak. 1:5) Oshidjemo, ohatu ka kala twa hafa monghalamwenyo yetu. — Jes. 48:17, 18.

14. Okukonakona Ombiibeli otaku ku hongo shike kombinga yaJehova?

14 Konakona Ombiibeli nelalakano lokushiiva nawa Jehova. (Joh. 17:3) Eshi to konakona Omishangwa, oto ke lihonga kombinga yomaukwatya aJehova. Omaukwatya a tya ngaho, oo we lihonga eshi wa konakona eshito. Ngeenge otwa konakona kombinga yomaukwatya aJehova, ohatu ka kala twa tomhwa kutya Jehova oko e li shili. (Ex. 34:6, 7; Eps. 145:8, 9) Ngeenge owa shiiva nawanawa Jehova, eitavelo loye otali ka kala la pama, ohole yoye yoku mu hola otai ka kala yomoule nekwatafano loye naye otali ka kala la pamenena.

15. Ouwa ulipi to ka mona, ngeenge owa kala ho lombwele vamwe kombinga yeitavelo loye?

15 Lombwela vamwe kombinga yeitavelo loye muKalunga. Ngeenge owa ningi ngaho, eitavelo loye otali ka kala la pama. Ndele ongahelipi ngeenge umwe oo to udifile okwa limbililwa, ngeenge Kalunga oko ngoo e li, ashike ku shii nghee u na oku mu nyamukula? Kendabala okukonga enyamukulo lopaMishangwa, opo u nyamukule epulo olo li li mushimwe shomoishangomwa yetu noku u kundafana naye. (1 Pet. 3:15) Oto dulu yo okupula Ondombwedi ikweni, oyo ya pyokoka, i ku kwafele. Kashi na nee mbudi kutya omunhu a tya ngaho ota tu kumwe naasho Ombiibeli tai ti, ile hasho, oto ka mona ouwa eshi wa ninga omapekaapeko. Eitavelo loye otali ka pamenena. Noshidjemo, ito ka pukifwa kovanhu ovo have limonikifa ovanaendunge novahongwanhu, ovo hava ti kutya kaku na Omushiti.

PAMEKA EITAVELO LOYE

16. Oshike tashi ka ningwa po, ngeenge inatu twikila okupameka eitavelo letu?

16 Kashi na nee mbudi kutya otwa kala hatu longele Jehova efimbo li fike peni, otwa pumbwa okutwikila okupameka eitavelo letu muye. Omolwashike mbela? Omolwaashi ngeenge inatu lungama, eitavelo letu otali dulu okunghundipala. Dimbuluka kutya eitavelo letu ola kwatela mo oumbangi woinima yashili ihe wetike. Oinima oyo ihatu dulu okumona, ohatu dulu oku i dimbwa noupu. Nomolwaasho Paulus a popya shi na sha nokuhakala neitavelo kutya oshi li ‘oulunde oo hau tu dingatele noupu.’ (Heb. 12:1) Ongahelipi hatu dulu okuhenuka omwiyo wa tya ngaho? — 2 Tes. 1:3.

17. Oshike tashi dulu oku tu kwafela, opo tu kale tu na eitavelo la kola?

17 Tete, pula Jehova e ku pe omhepo iyapuki nokukala to shi ningi lwoikando. Omolwashike mbela? Omolwaashi eitavelo oli li oshiimati shomhepo iyapuki. (Gal. 5:22, 23) Itatu dulu okupameka eitavelo mOmushiti wetu nopehe na ekwafo lomhepo yaye iyapuki. Ngeenge otwa kala hatu pula Jehova e tu pe omhepo yaye, ote ke i tu pa. (Luk. 11:13) Ohatu dulu nokuli okwiilikana hatu ti: “Tu wedela eitavelo.” — Luk. 17:5.

18. Metwokumwe nEpsalme 1:2, 3, oufembanghenda ulipi hatu dulu okuhafela?

18 Shikwao vali, kala u na onghedindjikilile yokukonakona paumwene Eendjovo daKalunga. (Lesha Epsalme 1:2, 3.) Eshi epsalme la pwa okushangwa, Ovaisrael ashike vanini va li ve na eekopi de lixwapo dOmhango yaKalunga. Ashike ohamba novapristeri ova li tava dulu okumona eekopi nomomudo keshe omutiheyali okwa li hapa ningwa elongekido, opo “ovalumenhu novakainhu nounona” nosho yo ovanailongo ovo ve li muIsrael va pwilikine, eshi omhango yaKalunga tai leshwa. (Deut. 31:10-12) Pefimbo laJesus, Omishangwatonywa oda li ashike kovanhu vanini nosho yo moinagoga. Mepingafano naasho, kunena ovanhu vahapu ohava lesha oitukulwa imwe, ile Eendjovo adishe daKalunga. Osho oshi li oufembanghenda munene. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa lenga oufembanghenda wa tya ngaho?

19. Oshike twa pumbwa okuninga, opo tu kaleke eitavelo letu la kola?

19 Ohatu dulu okuulika kutya otwa lenga oufembanghenda wokukala tu na Eendjovo daKalunga moku di lesha pandjikilile. Otwa pumbwa okulitulila po efimbo lokulesha nokukonakona Ombiibeli, ndele haku di lesha ashike ngeenge tu na efimbo. Ngeenge otwa kala hatu di konakona pandjikilile, eitavelo letu otali ka kala la kola.

20. Otu na okukala twa tokola toko okuninga shike?

20 Mepingafano ‘novanongo novanaendunge’ vomounyuni ou, fye otu na eitavelo la kola la kanghamena kEendjovo daKalunga. (Mat. 11:25, 26) Embo olo liyapuki ole tu kwafela tu mone kutya omolwashike eenghalo kombada yedu da naipala, nonokutya Jehova ota ka ninga po shike shi na sha nado. Onghee hano, natu kaleni twa tokola toko okupameka eitavelo letu nokukwafela vahapu ngaashi tashi dulika, opo va kale ve na eitavelo mOmushiti wetu. (1 Tim. 2:3, 4) Natu twikileni okukala twa tala konakwiiwa, eshi oishitwa aishe kombada yedu tai ka tanga Jehova nokupopya eendjovo odo di li mEhololo 4:11, tadi ti: ‘Jehova Kalunga ketu, oove wa wana okupewa efimano, molwaashi oove wa shita oinima aishe.’

EIMBILO 2 Jehova olo edina loye

^ okat. 5 Omishangwa ode shi popya sha yela kutya Jehova Kalunga oye Omushiti woinima aishe. Ashike ovanhu vahapu inave shi itavela. Ova itavela kutya onghalamwenyo oye uya po ku yovene. Osho hava popi, itashi ke tu diladilifa kutya Jehova haye Omushiti, ngeenge otu na elineekelo neitavelo la kola muye nosho yo mOmbiibeli. Oshitukulwa eshi otashi ka yelifa nghee hatu dulu okuninga ngaho.

^ okat. 5 Meefikola dihapu, ovahongi ihava popi nokuli kutya Kalunga oye a shita oinima aishe. Ovahongi vamwe ohava ti kutya, ngeenge ova ningi ngaho, otava ka fininika ovanafikola va itavele muKalunga.

^ okat. 7 Omatyekosha ovahongwanhu ve dulife po 60 mwa kwatelwa novanongononi, ovo va itavela meshito, otaa hangwa ko-Watch Tower Publications Index yopaife. Tala oshikundafanwa “Science,” ndele to i pokapalanyole “scientists expressing belief in creation.” Omatyekosha amwe omuo, otaa hangwa membo Elongifwambo lokukonga Omauyelele mOishangomwa yEendombwedi daJehova lOshiingilisha. Tala oshikundafanwa “Science and Technology,” ndele to i pokapalanyole “‘Interview’ (oitukulwa ya pambafana yoshifo Kala oupafi!).”