1. Ne̱ni jita la bonasango na bonańango ba mapo̱ngo̱no̱ miwe̱n o bata bolea Yehova e?

 KANA su la yen ebe̱yed’a mambo leno̱ be̱be̱, di be̱n ebolo ende̱ne̱. (Mat. 24:14; Lukas 10:2; 1 Pet. 5:2) Biso̱ be̱se̱ di mapula bolea Yehovah na ngud’asu ńe̱se̱. Bonasango na bonańango jita ba malańse̱ ebol’abu ya dikalo. Bō̱ ba mapula bolea ka paonia. Bape̱pe̱ ba mapula bolea o Bete̱l to̱ o ebol’a longa la mandabo ma bebokedi. Jita la bonasango pe̱ be o po̱ngo̱ matanga ma mapule̱ o be̱ muboledi to̱ mutudu o mwemba. (1 Tim. 3:1, 8) E se̱ muńe̱nge̱ Yehova a mabwano̱ o je̱ne̱ ne̱ni baboledi bao ba maboleano̱ mo̱ e!—Mye. 110:3; Yes. 6:8.

2. Ne̱ni jeno̱ ná di senga yete̱na di si tongwe̱le̱ mambo mō̱ di te̱se̱no̱ o bola ońol’ebol’a Yehova e?

² Nde na ponda je ná di bo̱bo̱ yete̱na di titi tongwe̱le̱ mambo mō̱ di te̱se̱no̱ bola ońol’ebol’a Yehova. To̱so̱ je ná di bo̱bo̱ yete̱na mimbu masu to̱ bete̱medi basu ba si matindea biso̱ epolo o bola mambo mō̱ o ebol’a Yehova. (Min. 13:12) K’eyembilan, Melissa * a ta a pula bolea o Bete̱l to̱ jukea o Esukul’a Bate̱ dikalo la Janea, nde mo̱ ná: “Mimbu mam mi si mabola pe̱ mba epolo o bola ma mambo. Tatan, nika ńe̱se̱ ńe nde ndo̱ti. Ponda iwo̱, nik’e yo̱ki bo̱bise̱ mulema mam.”

3. Njika mambo bonasango bō̱ bangame̱nno̱ bola o be̱ ńai ni dongame̱n o kuse̱ m’bē̱ o mwemba e?

³ Ye ná e pula ná beso̱mbe̱ bō̱ bena be be̱n pe̱ ja la bwam, be bate joa na sa pe̱ bede̱mo bō̱ obiana ba mabake̱ babo̱ m’bē̱ mipe̱pe̱ o mwemba. K’eyembilan bō̱ be ná ba be̱ dibie̱,  makwasi o no̱ngo̱ bedomsedi, ba be̱ne̱ pe̱ ńo̱ngi o bola ebolo. Nde ye ná e pula ná bokwe o be̱ we̱lisane̱, iwiye̱ o ebolo, bokwe pe̱ lee̱le̱ bato bape̱pe̱ edube. O po̱ngi te̱ miwe̱n minde̱ne̱ o sa bede̱mo be mapule̱ wa, be ná ba bake̱ wa m’bē̱ niponda o titino̱ to̱ jenge̱le̱ mo̱. Jombweye myango ma Nick. Ponda a tano̱ a be̱ne̱ 20 ma mbu, a ta a bwa ndutu jita ońolana a si ta a te̱se̱be̱ ka muboledi o mwemba. Mo̱ ná: “Na ta nde no̱nge̱le̱ ná lambo le lena di si male̱ na mba.” Nde Nick a si bo̱bi. A bengi nde bola ebolo na ngińa o mwemba na o dikalo. We̱nge̱ e o bolea ka elong’a Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo mō̱.

4. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

⁴ Mo̱ o bo̱bi ońolana o si bedi tongwe̱le̱ o bola lambo diwo̱ o te̱se̱ye̱no̱ wame̱ne̱ ońola ebol’a Yehova e? Yete̱na e, kane̱ Yehova ońola nika, o langweye pe̱ mo̱ ne̱ni o masengano̱. (Mye. 37:5-7) O sumo te̱ nika, we ná o baise̱ bonasango bou malea ma ne̱ni weno̱ ná o bata ńaka o bolea lo̱ngo̱ la Loba, ombusa nika pe̱ bola me̱se̱ ná o we̱le̱ malea mabu o ebolo. O boli te̱ nika, yen ebe we ná o be̱ne̱ y’eto̱ti to̱ o tongwe̱le̱ o bola nje o te̱se̱ye̱no̱ wame̱ne̱. Nde ka nje te̱ yeno̱ na Melissa di kwaledino̱ omo̱ń, yen ebe o titi ná o be̱ne̱ eto̱ti weno̱ pula tatan. To̱ na nika, ne̱ni weno̱ ná o benga be̱ muńe̱nge̱ e? Ná jalabe̱ mi myuedi, di me̱nde̱ je̱ne̱ o din jokwa, (1) nje ye ná e bola ná o be̱ muńe̱nge̱, (2) ne̱ni we̱no̱ ná o bata be̱ muńe̱nge̱, na (3) mambo weno̱ ná o te̱se̱ o bola ma mabateye̱ wa muńe̱nge̱.

5. Ná di be̱ muńe̱nge̱, o nje jangame̱nno̱ soke̱ mo̱nge̱le̱ masu e? (Mulangwedi 6:9)

⁵ Kalat’a Mulangwedi 6:9 e malangwea biso̱ nje ye ná yongwane̱ biso̱ o be̱ muńe̱nge̱. (Langa.) Moto nu mabwane̱ ‘nje a me̱ne̱no̱ muńe̱nge̱’ a mabwane̱ nje a be̱nno̱ muńe̱nge̱, k’eyembilan bete̱medi bao ba teten a ponda. O diwengisan, moto ńena nu mabambabe̱ na bepuledi a mabenga jenge̱le̱ lambo a si me̱nde̱no̱ be̱ne̱ to̱ buńa. Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Ná di be̱ muńe̱nge̱, jangame̱n soke̱ mo̱nge̱le̱ masu o nje di be̱nno̱, seto̱ o mambo di titino̱ ná di be̱ne̱.

6. Njika munia di malano̱ jombwea tatan e, njika belēdi pe̱ di me̱nde̱no̱ busane̱ oten e?

⁶ Mo̱ moto e ná a bwane̱ nje a be̱nno̱ muńe̱nge̱ na mbale̱ e? Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ke̱m, ońolana biso̱ bato ba benama di to̱ndi jokwa bola mambo ma peńa. Nde nika ńe ná e we̱le̱ bolane̱. Je ná di bwane̱ mambo di “me̱ne̱no̱” muńe̱nge̱ na mbale̱. Ne̱ni bola nika e? Ná di so̱ jalabe̱, jombweye munia ma Yesu ma talent mu maso̱be̱ o Mateo 25:14-30. Di me̱nde̱ jokwa ne̱ni be̱ muńe̱nge̱, na ne̱ni bata bwane̱ minam di be̱nno̱ tatan muńe̱nge̱.

7. O pe̱m n’esungu, kwalea ońola munia ma Yesu ma talent.

⁷ Munia ma talent mu makwalea ońola moto mō̱ nu ta nu pula wala o lo̱ndo̱. Obiana a mala, na mo̱ a bele̱ bautu bao, a bola mō̱ ńabu te̱ talent ná a po̱nge ńunga. * Kana nu moto a tano̱ a bia ná bautu bao ba si be̱n mulemlem ma ngudi, a boli mō̱ talent itanu, nune̱ iba, nupe̱pe̱ pe̱ po̱. Bautu baba baboso ba boli ebolo na ngińa ná ba to̱ndise̱ mo̱ni ma sango abu n’ebolo. Nde nu londe̱ balalo, a si boli to̱ lambo na mo̱ni a kusino̱, na mo̱ a timba pangabe̱.

8. Ońola nje mūt’a boso a wusano̱ be̱ muńe̱nge̱ e?

 ⁸ Mūt’a boso a ta muńe̱nge̱ jita ná sango ń’ebolo a bake̱ mo̱ talent itanu. Nik’e ta mo̱ni jita, nik’e ta pe̱ e lee̱ lakisane̱ dinde̱ne̱ sango ń’ebolo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ mo̱! Nde mūtu nu londe̱ baba pe̱ so̱ e? A wusa bo̱bo̱ ońolana a si kusi mulemlem ma muso̱ngi ma talent ka mūt’a boso. Nde nje a bolino̱ e?

9. Nje Yesu a si kwalino̱ jombwea mūtu nu londe̱ baba e? (Mateo 25:22, 23)

⁹ Langa Mateo 25:22, 23. Yesu a si kwali ná mūtu nu londe̱ baba a lingi, to̱ ná a ne̱nge̱ pimbimbi ońolana a kusi nde talent iba buka te̱. Yesu a si kwali pe̱ to̱ ná nu mūtu a botedi o to̱kisane̱, na mo̱ a kwala ná: ‘Nje ye̱se̱ na kusino̱ yen e? Mba pe̱ ne ná na bola ebolo ka mūtu nu kusi talent itanu! Yete̱na sango am ń’ebolo a mo̱nge̱le̱ ná na titi mūt’a bwam, ke̱ ye so̱ bwam ná na pùle i talent iba o mińangadu, nde na bole bebolo ba mbame̱ne̱, seto̱ pe̱ bao.’

10. Nje mūtu nu londe̱ baba a bolino̱ na talent a kusino̱ e?

¹⁰ Kapo̱ ka mūt’a boso, mūtu nu londe̱ baba a so̱ṅtane̱ ná ebolo sango a bake̱no̱ mo̱ e ta mweńa, a boli pe̱ mo̱ na ngud’ao ńe̱se̱. A to̱ndise̱ yi talent iba na mo̱ i timba ine̱i. Sango ń’ebolo a namse̱ mo̱ ońol’ebol’ao ya ntū. A bwane̱ nu mūtu muńe̱nge̱, nde a bake̱ pe̱ mo̱ bebolo bepe̱pe̱!

11. Ne̱ni jeno̱ ná di bata be̱ muńe̱nge̱ e?

¹¹ Biso̱ pe̱ je ná di bata be̱ muńe̱nge̱, yete̱na di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o to̱ njika m’bē̱ ba bake̱no̱ biso̱ o ebol’a Yehova. “Bola mulema [mo̱ngo̱] mwe̱se̱” o ebol’a  dikalo, o walame̱n pe̱ o bebolo ba mwemba. (Bbol 18:5; Bon. 10:24, 25) Boṅsane̱ bwam ońola ndongame̱n ná o we̱le̱ bola malabe̱ ma malongisane̱. No̱ngo̱ ekwal’a bautu te̱ wangame̱nno̱ tombise̱ o ndongame̱n a teten a woki mweńa jita. Ba baise̱ te̱ wa ná wongwane̱ ońola to̱ njik’ebolo o mwemba, be̱ o ponda o lee̱le̱ pe̱ ná be ná ba lakisane̱ wa. O s’o̱nge̱le̱ ná ebolo ba bake̱no̱ wa e titi mweńa, na ná e matombise̱ nde wa ponda. Po̱ngo̱ miwe̱n ná o bate be̱ jangwa o ebol’ango̱. (Min. 22:29) Nika o mabatano̱ we̱le̱ wame̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova, nika pe̱ nde mulatako mo̱ngo̱ na mo̱ mu mabatano̱ joa, nde o bata pe̱ be̱ muńe̱nge̱. (Gal. 6:4) E si me̱nde̱ so̱ be̱ wa ndutu o be̱ muńe̱nge̱ ke̱ bape̱pe̱ ba kusi m’bē̱ o tano̱ o pula.—Rom. 12:15; Gal. 5:26.

12. Nje yongwane̱ Melissa na Nick o bata be̱ muńe̱nge̱ e?

¹² O dia o mo̱nge̱le̱ Melissa di kwaledino̱ we̱nge̱ nu ta nu pula bolea o Bete̱l to̱ jukea o Esukul’a Bate̱ Dikalo la Janea e? To̱ná a si wusano̱ londe̱ ni ńongi, mo̱ ná: “Na boli me̱se̱ na me̱se̱ ná na be̱ mususu o ebol’am ya paonia na no̱ngo̱ pe̱ dongo o mbad’a te̱ dikalo ye diwengisan. Nik’e boli ná na bate be̱ muńe̱nge̱ jita.” Ne̱ni Nick pe̱ a we̱lino̱ lembe̱ ndutu a bono̱ ponda a si te̱se̱be̱no̱ muboledi o mwemba e? Mo̱ ná: “Na soke̱ nde mbame̱ne̱ o mambo neno̱ ná na bola, ka te̱ dikalo na bola malabe̱ ma membe̱ o ndongame̱n. Na londe̱ pe̱ dipapa la jingea o Bete̱l, na mba na belabe̱ mbu mu bupe̱.”

13. Nje e me̱nde̱ tombe̱ yete̱na o we̱le̱ wame̱ne̱ mususu o m’bē̱ o be̱nno̱ tatan e? (Mulangwedi 2:24)

¹³ Mo̱ o we̱le̱ te̱ wame̱ne̱ mususu o m’bē̱ o be̱nno̱ tatan, o me̱nde̱ kusa m’bē̱ mipe̱pe̱ o mińa mi maye̱ e? Nika ńe ná e bolane̱, ka nje te̱ e tombino̱ na Nick. Nde kapo̱ ka Melissa, mambo ma si tombi te̱ nika, we te̱ nde ná o bata be̱ muńe̱nge, o bwane̱ pe̱ nje weno̱ bola ońola Yehova muńe̱nge̱. (Langa Mulangwedi 2:24.) O sumo nika, o me̱nde̱ pe̱ be̱ muńe̱nge̱ jita ońolana o bi ná Sango asu Yesu Kristo a mabwane̱ miwe̱n mo̱ngo̱ muńe̱nge̱.

14. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ di mate̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱ mambo ma bola ońol’ebol’a Yehova e?

¹⁴ We̱le̱ la biso̱me̱ne̱ mususu o nje jeno̱ bola tatan di mapula nde kwala ná di s’angame̱n pe̱ wasa ne̱ni lańse̱ ebol’asu e? Tomtom! Jangame̱n te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱ mambo jangame̱nno̱ bupe̱ o bwam ná di bate be̱ bate̱ dikalo na balēdi ba bwam, ná jongwane̱ pe̱ bonasango na bonańango asu. Di me̱nde̱ nde we̱le̱ bola ma mambo me̱se̱ yete̱na na dibie̱ na sibise̱ la ńolo, di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o jongwane̱ bape̱pe̱, o mulopo ma jombwea bwam ba biso̱me̱ne̱.—Min. 11:2; Bebolo 20:35.

15. Njika mambo mō̱ weno̱ ná o te̱se̱ o bola me ná ma batea wa muńe̱nge̱ e?

¹⁵ Njika mambo weno̱ ná o te̱se̱ o bola e? Baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o bia njika mō̱ weno̱ ná o tongwe̱le̱ o bola. (Min. 16:3; Yak. 1:5) Mo̱ we ná o wasa bola lambo diwo̱ la ma mena di kwaledino̱ o  dongo laboso la din jokwa e—be̱ paonia ń’epas’a ponda, bolea o Bete̱l, to̱ no̱ngo̱ dongo o ebol’a longa la mandabo ma bebokedi e? To̱so̱ we ná wokwa eyeme̱ epe̱pe̱ o bwam ba camane̱ myango ma bwam to̱ wala te̱ dikalo o mwe̱n ekombo. We ná o bata jokwa nje nika e mabaise̱no̱ tongwea na langa mulopo m’ekwali mu londe̱ 10 ma kalati Organisés pour faire la volonté  de Jéhovah; we pe̱ ná o kwala na batudu ba mwemba mo̱ngo̱. * Etum te̱ o me̱nde̱no̱ po̱ngo̱ miwe̱n o bupe̱ mambo o te̱se̱no̱ o bola, bońaki bo̱ngo̱ bo me̱nde̱ je̱ne̱ne̱, o me̱nde̱ pe̱ bata be̱ muńe̱nge̱.

16. Nje weno̱ ná o bola yete̱na oteten a ponda o titi ná o we̱le̱ bola lambo diwo̱ e?

¹⁶ Nde nje bola yete̱na oteten a ponda o titi ná o we̱le̱ bola lambo diwo̱ la ma mena di kwaledino̱ e? Te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ lambo dipe̱pe̱ o me̱ne̱no̱ ná we ná o we̱le̱ bola. Jombweye byembilan bō̱.

17. Bupisane̱ 1 Timoteo 4:13, 15, nje munasango eno̱ ná a bola ná a be̱ mulēd’a bwam e?

¹⁷ Langa 1 Timoteo 4:13, 15. We te̱ munasango nu dubisabe̱, we ná o wasa be̱ mubole̱ ekwali to̱ mulēd’a bwam. Ońola nje e? Ońolana o po̱ngi te̱ miwe̱n o be̱ mulanged’a bwam, mubole̱ ekwali ńa bwam, na mulēd’a bwam, o me̱nde̱ bata jongwane̱ basengedi bo̱ngo̱. Keka te̱se̱ ná o mokwa to̱ti te̱ la kalati nisadi Tingame̱ o langa na lee̱, na ná o mawe̱le̱ pe̱ mo̱ ebolo. Okwa to̱ti diwo̱ te̱ ombusa dine̱, po̱ngo̱ patan o mboa, keka pe̱ we̱le̱ o ebolo nje wokono̱ ke̱ o nitombise̱ bekwali. Baise̱ malea o mbasanedi ma mubole̱ malea to̱ batudu bape̱pe̱ “ba mano̱nge̱ ndutu o belangwedi na o belēdi.” * (1 Tim. 5:17) O si wasa buka te̱ o bupe̱ nje e tilabe̱ o nu mun’a kalati, nde wasa pe̱ ne̱ni jongwane̱ basengedi bo̱ngo̱ ná bouse̱ dube̱ labu, o tute̱le̱ pe̱ babo̱ o we̱le̱ nje ba mokwano̱ o  ebolo. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ bata be̱ muńenge̱, babo̱ pe̱.

18. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o tongwe̱le̱ mambo di te̱se̱no̱ bola jombwea ebol’asu ya dikalo e?

¹⁸ Biso̱ be̱se̱ di kusi m’bē̱ ma te̱ dikalo na timbise̱ bato bokwedi. (Mat. 28:19, 20; Rom. 10:14) Mo̱ o mapula bata be̱ jangwa o y’ebol’a mweńa e? Te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ mambo o bupe̱ niponda weno̱ jokwa na we̱le̱ o ebolo nje wokono̱ o kalati nisadi Lee̱. We pe̱ ná o so̱ malea mape̱pe̱ o Longe̱ lasu la kriste̱n n’ebol’a dikalo—Kalat’a ndongame̱n, na o sinima i malee̱ patan a bekwali be matombe̱ o ndongame̱n a teten a woki. Keka mbad’a bola jita, ná o bie njika mo̱ e bo̱bise̱ wa ńolo. O we̱le̱ te̱ ma malea o ebolo, o me̱nde̱ be̱ mulēd’a bwam, nik’e me̱nde̱ pe̱ bola ná o bate be̱ muńe̱nge̱.—2 Tim. 4:5.

19. Ne̱ni jeno̱ ná di sa bede̱mo Loba a do̱lisanno̱ e?

¹⁹ Je te̱ te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱ mambo ma bola, di si dimbea di le mweńa buka me̱se̱ le nde ná di se bede̱mo Loba a do̱lisanno̱. (Gal. 5:22, 23; Kol. 3:12; 2 Pet. 1:5-8) Nje weno̱ ná o bola ná o tongwe̱le̱ e? Dutea k’eyembilan ná we o pula bata jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱. We ná o langa milopo m’ekwali mi maso̱be̱ o kalat’asu mi malee̱ ne̱ni jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱. We pe̱ ná o tombwane̱ ke̱ wombo mongo mō̱ ma sinima ńa mo̱di ńa JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱, ma malee̱ ne̱ni bonasango na bonańango ba lee̱le̱no̱ dube̱ dinde̱ne̱ ke̱ be o lembe̱ ńai na ńai a mitakisan. Ombusa nika, maka ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ dube̱ labu.

20. Nje jeno̱ ná di bola ná di bate be̱ muńe̱nge̱ nde di si bwa pe̱ to̱ ndutu yete̱na di titi we̱le̱ bola mambo mō̱ e?

²⁰ Penda to̱ po̱ e titi ná biso̱ be̱se̱ di mapula bolea Yehova buka na nje jeno̱ bola tatan. O was’a peńa, di me̱nde̱ we̱le̱ bolea Loba o mbadi ni londi mbom. Obiana nik’e mapo̱, di we̱le̱ te̱ biso̱me̱ne̱ mususu o nje ye̱se̱ jeno̱ ná di we̱le̱ bola tatan, di me̱nde̱ bata be̱ muńe̱nge̱, di si me̱nde̱ pe̱ to̱ bwa ndutu jita yete̱na di titi ná di bola mambo mape̱pe̱. Buka nika, di me̱nde̱ sesa Yehova, di bola pe̱ mo̱ edube, mo̱ ńe “Loba la bonam.” (1 Tim. 1:11) Di bwane̱ so̱ mambo jeno̱ bola ońola Yehova muńe̱nge̱!