1, 2. Rkʼë ri nuʼij chpan Salmo 34:8, ¿achkë kʼo chë nqaʼän rchë nqatzʼët chë Jehová kan ütz runaʼoj?

TQABʼANAʼ che rä chë kʼo jun ntzjü jun rukïl wäy chqë ri majun bʼëy qatjon ta. Röj xtqatamaj jbʼaʼ achkë rukiʼil kʼo taq xtqatzʼët, xtqasäq, xtqatamaj achkë ruqʼomal yaʼon qa o taq xtqakʼutuj achkë rukiʼil che rä jun ri nraj ri rukïl wäy riʼ che rä. Ye kʼa xa xuʼ taq xtqanaʼ, kʼa riʼ xtqatamaj we xtraj chqë o manä.

² Ke riʼ chqä nbʼanatäj taq nqtzjon chrij runaʼoj Jehová. Rkʼë jbʼaʼ qataman chë Jehová kan ütz runaʼoj rma ya riʼ qaskʼin chpan le Biblia chqä chkipan ri qa-publicaciones, o rma ye kʼo jojun ye bʼiyon chqë achkë rubʼanik yaʼon pä utzil pa kiwiʼ rma Jehová. Ye kʼa xa xuʼ «xtqatzʼët» chë Jehová kan ütz runaʼoj we kan pa qawiʼ röj xtyaʼöx wä pä utzil (taskʼij ruwäch Salmo 34:8). Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Tqabʼanaʼ che rä chë nqajoʼ nq-ok jun precursor, ye kʼa rchë nqkowin nqaʼän riʼ nkʼatzin nqakʼwaj jun kʼaslemal ri ma kan ta achkë rubʼanik. Rkʼë jbʼaʼ kan kʼïy mul qaskʼin ruwäch ri xuʼij qa Jesús chë, we yë ri Ruqʼatbʼäl Tzij Dios nqayaʼ naʼäy pa qakʼaslemal, Jehová xtyaʼ pä ri xtkʼatzin chqë. Ye kʼa, rkʼë jbʼaʼ majun bʼëy qanaʼon ta chë Jehová rubʼanon pä ya riʼ qkʼë röj (Mat. 6:33). Tapeʼ ke riʼ, rma kan qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij ri xuʼij qa Jesús, nqakanuj rubʼanik rchë ma kan ta kʼïy päq nqasäch, nqaqasaj ri horas rchë nqsamäj y nqayaʼ qan chrij rutzjoxik le Biblia. Taq nqaʼän jontir riʼ, nqatzʼët chë Jehová kan nuyaʼ wä pä jontir ri nkʼatzin chqë. Y ya riʼ nuʼän chqë chë röj nqatzʼët chë Jehová kan ütz runaʼoj.

3. Rkʼë ri nuʼij chpan Salmo 16:1 chqä 2, ¿achkë yeʼilö utzil rma Jehová kan ütz runaʼoj?

³ Jehová «kan ütz runaʼoj» nuʼän kikʼë jontir, yajün kikʼë ri ma  kitaman ta ruwäch (Sal. 145:9; Mat. 5:45). Ye kʼa kan más na chik ütz runaʼoj kikʼë ri yejowan rchë chqä ri nkiyaʼ ruqʼij rkʼë ronojel kan (taskʼij ruwäch Salmo 16:1, 2). Tqatzʼetaʼ jojun chkë ri ütz ri rubʼanon pä Jehová pa qawiʼ.

4. ¿Achkë rubʼanik nukʼüt Jehová chë kan ütz runaʼoj kikʼë ri winäq ri kʼa najin nkitamaj ruwäch?

⁴ Ronojel mul ri nqasmajij jontir ri qataman chrij Jehová nqatzʼët chë kan kʼo utzil nukʼäm pä chpan qakʼaslemal. Taq najin wä nqatamaj chrij ryä y rma riʼ kan xqajoʼ rkʼë ronojel qan, ryä kan xqrtoʼ rchë xqajäl rubʼanik nqchʼobʼon chqä rchë xeqayaʼ qa bʼanobʼäl ri nkiʼän wä chë ma junan ta nuʼän qawäch rkʼë (Col. 1:21). Taq xqajäch qakʼaslemal pa ruqʼaʼ chqä xqqasäx pa yaʼ, ryä más na chik xkʼüt chqawäch chë ütz runaʼoj qkʼë taq xqrtoʼ rchë chʼajchʼöj xuʼän qa-conciencia chqä xyaʼ qʼij chqë rchë junan xuʼän qawäch rkʼë (1 Ped. 3:21).

5. Taq nqatzjoj le Biblia chkë ri winäq, ¿achkë rubʼanik qatzʼeton chë Jehová kan ütz runaʼoj?

⁵ Taq nqatzjoj le Biblia chkë ri nkʼaj chik, chaq taqïl nqatzʼët chë Jehová kan ütz runaʼoj. Jun tzʼetbʼäl. ¿Naxiʼij awiʼ rït yatzjon kikʼë nkʼaj chik? Kan ye kʼïy rusamajelaʼ Dios ke riʼ chqä nkinaʼ. Rkʼë jbʼaʼ taq majanä yït ta Testigo, majun bʼëy xqʼax ta pan ajolon yabʼä chuchiʼ rachoch jun winäq ri ma ataman ta ruwäch rchë natzjoj le Biblia che rä. Ye kʼa komä chaq taqïl naʼän riʼ. Y rkʼë rutoʼik Jehová rït kan jaʼäl nanaʼ naʼän ri samaj riʼ. Chqä anaʼon nkʼaj chik rubʼanik yaturtoʼon pä Jehová. Achiʼel taq jun winäq itzel runaʼoj nuʼän awkʼë taq natzjoj le Biblia che rä, Jehová yaturtoʼon rchë ma atzolin ta rukʼexel che rä. Jun chik rubʼanik yaturtoʼon pä ya riʼ taq rït nnatäj jun texto chawä ri ütz xtaskʼij apü chwäch jun winäq ri najin nuyaʼ ruxkïn. Chqä ruyaʼon pä ri uchqʼaʼ ri nkʼatzin chawä rchë ma ayaʼon ta qa rutzjoxik Ruchʼaʼäl tapeʼ ri winäq chpan a-territorio ma nkajoʼ ta nkiyaʼ kixkïn (Jer. 20:7-9).

6. ¿Achkë rubʼanik nukʼüt Jehová chë kan ütz runaʼoj rkʼë ri rubʼanik nqrtjoj?

⁶ Jehová chqä rukʼutun chë kan ütz runaʼoj rma rukʼutun chqawäch achkë rubʼanik nqatzjoj le Biblia (Juan 6:45). Chkipan ri qamoloj ri yebʼan chkojöl qʼij, nyaʼöx utziläj taq tzʼetbʼäl chqawäch chrij ri achkë ütz nqaʼij taq nqatzjoj le Biblia chkë ri nkʼaj chik. Y röj ütz yeqaksaj ri naʼoj riʼ kikʼë ri winäq. Taq nqaquʼ rij chë nkʼatzin nqaksaj jun naʼoj ri majun bʼëy qaksan ta kikʼë ri winäq, rkʼë jbʼaʼ nqaxiʼij jbʼaʼ qiʼ. Ye kʼa taq yeqaksaj ri naʼoj riʼ, nqatzʼët chë ri winäq más nkiyaʼ kixkïn chqë. Chqä chkipan ri qamoloj chqä qanimamoloj, nbʼix chqë chë jalajöj rubʼanik tqatzjoj le Biblia, tapeʼ jun chkë ri rubʼanik riʼ majun bʼëy qabʼanon ta. Ya riʼ chqä rkʼë jbʼaʼ nuʼän chë nqaxiʼij qiʼ. Ye kʼa we nqatäj qaqʼij chbʼanik, Jehová xtyaʼ utzil pa qawiʼ. Komä tqatzʼetaʼ jojun chkë ri utzil ri nuyaʼ Jehová pa qawiʼ taq röj nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij chqä taq nqakanuj nkʼaj chik rubʼanik rchë nqayaʼ ri más ütz kʼo qkʼë che rä. Chrij riʼ xtqatzʼët achkë ütz nqaʼän rchë kan ütz xttel ri qayaʼon chqawäch nqaʼän.

7. ¿Achkë utzil xtqïl we xtqatäj qaqʼij rchë nqaʼän más chpan rusamaj Jehová?

⁷ Más junan xtuʼän qawäch rkʼë Jehová. Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë Samuel, * jun ukʼwäy bʼey ri najin ntoʼon chutzjoxik le Biblia rkʼë rixjayil chlaʼ Colombia. Ryeʼ kiʼ wä kikʼuʼx rma ye precursores chpan ri congregación ri akuchï ye kʼo wä rubʼanon qa. Ye kʼa xkajoʼ xkiʼän más chutzjoxik le Biblia, rma riʼ xebʼä chpan jun congregación ri akuchï nkʼatzin más toʼïk. Rchë xekowin xkiʼän riʼ kʼo chë xkiyaʼ qa jojun ri nqä wä chkiwäch. Samuel nuʼij: «Xqasmajij ri naʼoj kʼo chpan Mateo 6:33, rma riʼ ma xqalöqʼ ta chik ri ma nkʼatzin ta wä chqë. Ye kʼa  ri más kʼayewal xuʼän chqawäch ya riʼ xqayaʼ qa qachoch, ri xqakʼïs yän wä rutojik chqä kan achiʼel wä nqä chqawäch röj kan ke riʼ wä xqaʼän che rä». Taq ryeʼ xeqʼax chpan ri kʼakʼakʼ congregación, xkitzʼët chë ma kan ta kʼïy wä päq nkʼatzin chkë rchë nkiyaʼ ruqʼij Jehová. Samuel nuʼij: «Qatzʼeton pä achkë rubʼanik Jehová rukʼutun chqawäch achkë bʼey kʼo chë nqakʼwaj chqä achkë rubʼanik ruyaʼon pä ri qakʼutun che rä. Röj nqanaʼ chë Jehová kan kiʼ rukʼuʼx rubʼanon qkʼë, y tapeʼ qataman chë nqrajoʼ, ri rubʼanik nqanaʼ röj chë nqrajoʼ komä kan majun bʼëy qanaʼon ta». ¿Yakowin chqä rït naʼän más chpan rusamaj Jehová? We ke riʼ, ütz nayaʼ chwäch awan chë we xtaʼän riʼ, más junan xtuʼän awäch rkʼë chqä chë ryä xtyaʼ pä ri nkʼatzin chawä (Sal. 18:25).

8. ¿Achkë natamaj qa rït chrij ri nkiʼij Iván chqä ya Viktoria?

⁸ Ri nqayaʼ ruqʼij Jehová nuʼän chë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän. Tqaquʼ rij ri nkiʼij Iván chqä ya Viktoria, jun kʼlaj precursores ri najin yetoʼon chlaʼ Kirguistán. Ryeʼ xkiyaʼ chkiwäch nkikʼwaj jun kʼaslemal ri ma kan ta achkë rubʼanik rchë nkikʼän xa bʼa achkë samaj chpan rutinamit Jehová, achiʼel ri yetoʼon chkiyakik jay rchë nyaʼöx ruqʼij Jehová chkipan. Iván nuʼij: «Xqaʼän jontir ri xqkowin chpan ri samaj xyaʼöx chqë. Tapeʼ kan kowan wä yoj kosnäq taq nkʼis jun qʼij, nqanaʼ wä uxlanen pa qan chqä kan kiʼ wä qakʼuʼx rma xqaksaj qachqʼaʼ rchë nqayaʼ ruqʼij Jehová. Chqä kan jaʼäl nunaʼ qan taq nnatäj chqë jontir ri qachiʼil xeqïl chqä jontir ri ütz xqaqʼaxaj chpan ri samaj riʼ» (Mar. 10:29, 30).

9. ¿Achkë rubʼanon jun qachʼalal ixöq rchë nuʼän más chpan rusamaj Jehová tapeʼ kʼo kʼayewal najin nrïl, y achkë utzil rlon?

⁹ Ri nqaʼän rusamaj Jehová xtuʼän chë kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän tapeʼ kʼo kʼayewal najin nqaqʼaxaj. Tqaquʼ ri najin nbʼanatäj rkʼë ya Mirreh, jun qachʼalal malkaʼn ri aj África Occidental chqä ri kʼo chik rujunaʼ. Ryä doctora wä, ye kʼa taq ma xuʼän ta chik ri samaj riʼ, xok precursora. Ryä kʼo artritis che rä, rma riʼ xa xuʼ jun hora nkowin nbʼä chuchiʼ taq jay rchë nutzjoj le Biblia. Ye kʼa chrij exhibidor kan nkowin njeʼ más tiempo. Ryä chqä kan kʼïy winäq najin nukamluj kichʼbʼexik chqä najin yerutjoj chrij le Biblia. Jojun chkë ryeʼ yeruchʼaʼej äl pa teléfono. ¿Achkë rma ryä xrajoʼ xuʼän más chpan rusamaj Jehová? Ryä nuʼij: «Rïn kan kowan nwajoʼ Jehová chqä Jesús. Chaq taqïl nkʼutuj che rä Jehová chë kirutoʼ pä rchë nbʼän jontir ri yikowin chpan rusamaj» (Mat. 22:36, 37).

10. Achiʼel nuʼij chpan 1 Pedro 5:10, ¿achkë nuyaʼ Jehová chkë ri qachʼalal ri nkitäj kiqʼij rchë nkiʼän más chpan rusamaj?

¹⁰ Jehová jalajöj rubʼanik nqrtjoj. Kenny, jun precursor ri najin ntoʼon chpan ri tinamït rubʼiniʼan Mauricio, xtzʼët chë kantzij nbʼanatäj riʼ. Taq xtamaj ruwäch Jehová, xyaʼ qa ri universidad, xqasäx pa yaʼ chqä xok precursor regular. Ryä nuʼij: «Ntäj nqʼij rchë yinok achiʼel ri profeta Isaías, ri xuʼij: ‹¡Aweʼ yïn kʼo wä rïn! Kinataqaʼ äl rïn›» (Is. 6:8). Kenny kʼïy mul samajnäq chkiyakik jay rchë nyaʼöx ruqʼij Jehová chkipan. Chqä yerutoʼon ri qachʼalal rchë nkiqʼaxaj ri qa-publicaciones chpan ri chʼaʼäl ntzjon ryä. Ryä nuʼij: «Rutinamit Jehová kan xirutjoj rchë yikowin nbʼän ri samaj xyaʼöx chwä». Ye kʼa ma xa xuʼ ta xtamaj achkë rubʼanik kʼo chë nuʼän che rä rusamaj. Ryä nuʼij: «Ri tjonïk xinkʼül xirutoʼ chqä rchë ntzʼët chë ma jontir ta yikowin nbʼän, chqä rchë ntzʼët achkë naʼoj nkʼatzin yejeʼ wkʼë rchë más ütz rubʼanik nyaʼ ruqʼij Jehová» (taskʼij ruwäch 1 Pedro 5:10). Rkʼë jbʼaʼ rït chqä kʼo yakowin najäl chpan akʼaslemal rchë yakowin nakʼül ri jalajöj tjonïk yeruyaʼ Jehová.

11. ¿Achkë xkʼatzin xkiʼän ye oxiʼ qachʼalal aj Corea del Sur rchë xekowin xkitzjoj le Biblia, y achkë ütz xkʼäm pä pa kiwiʼ? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl ri kʼo pä chwäch re revista reʼ).

¹¹ Yajün ri kan kʼïy chik junaʼ ye Testigos, nkʼatzin yetjöx taq jun chik rubʼanik nkitzjoj le  Biblia. Taq najin ri yabʼil COVID-19, ri ukʼwäy taq bʼey rchë jun congregación ri kʼo Corea del Sur xkitzʼibʼaj reʼ: «Jojun qachʼalal ri rubʼanon qa nkiquʼ wä chë ma yekowin ta nkitzjoj le Biblia rma kilon jun yabʼil, komä nkiʼän ri samaj riʼ chpan videollamadas. Ye oxiʼ qachʼalal ixoqiʼ ri más chik 80 kijunaʼ xkitamaj xkiksaj ri computadora rchë xkiʼän reʼ, y komä kan ronojel bʼaʼ qʼij nkitzjoj le Biblia» (Sal. 92:14, 15). ¿Nawajoʼ chqä rït naʼän más chpan rusamaj Jehová rchë natzʼët chë ryä kan ütz runaʼoj? We ke riʼ, ri naʼoj xkeqatzʼët qa xkatkitoʼ rchë xkakowin xtaʼän ya riʼ.

12. ¿Achkë nutzüj Jehová chkë ri nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij?

¹² Takʼuqbʼaʼ akʼuʼx chrij Jehová. We nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij chqä nqayaʼ ri más ütz kʼo qkʼë che rä, ryä nuʼij chë kan kʼïy utzil xtyaʼ pä pa qawiʼ (Mal. 3:10). Jun qachʼalal aj Colombia ri rubʼiniʼan Fabiola, xtzʼët chë Jehová kan nuʼän wä ri rutzjun. Taq jbʼaʼ tiempo qasan qa pa yaʼ, ryä xrajoʼ xchäp ri precursorado regular, ye kʼa nkʼatzin wä nsamäj rchë nutoʼ ru-familia rkʼë päq. Rma riʼ taq ryä ya ütz wä chik nuʼän jubilar riʼ, xkʼutuj che rä Jehová chë ttoʼ pä. Ryä nuʼij: «Ri winäq kʼïy mul kʼo chë yalöj nkiyoʼej rchë nyaʼöx kirajil rchë ri jubilación, ye kʼa rïn xyaʼöx nrajil kan xa xuʼ jun ikʼ tinkʼutuj, kan achiʼel ta jun milagro xinnaʼ rïn». Kaʼiʼ ikʼ chrij riʼ ryä xchäp ru-precursorado. Komä más chik 70 rujunaʼ chqä más 20 junaʼ rubʼanon pä re samaj reʼ. Chkipan ri junaʼ riʼ yerutoʼon pä 8 winäq rchë yeʼok testigos de Jehová. Ryä nuʼij: «Kʼo mul nnaʼ rïn chë kan majun ta wuchqʼaʼ, ye kʼa Jehová ronojel qʼij yirutoʼ rchë yikowin nbʼän ri horas nkʼatzin».

13, 14. ¿Achkë xttoʼö qchë rchë xtqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová chqä xtqajoʼ xtqaʼän más chpan rusamaj?

 ¹³ Takʼamaʼ anaʼoj chkij ri xkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij Jehová. Le Biblia nutzjoj kij ye kʼïy rusamajelaʼ Jehová ri xkiʼän jontir ri kʼo pa kiqʼaʼ rchë xkiʼän rusamaj. Kïy mul Jehová xa xuʼ xyaʼ utzil pa kiwiʼ taq ryeʼ kʼo jun xkiʼän ri xkʼüt chë kan kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij. Tqaquʼ rij Abrahán. Ryä kan kïy utzil xyaʼöx pa ruwiʼ rma Jehová. Ye kʼa naʼäy, ryä kʼo chë xyaʼ qa rachoch tapeʼ ma retaman ta akuchï xtbʼä wä (Heb. 11:8). Ke riʼ chqä xbʼanatäj rkʼë Jacob. Ryä xa xuʼ xyaʼöx jun nimaläj utzil pa ruwiʼ taq xchʼeyon yän rkʼë jun ángel (Gén. 32:24-30). Y taq ri israelitas kʼo wä chë xkiqʼaxaj ri mamaʼ raqän yaʼ Jordán rchë yeʼok apü chwäch ri ulew tzjun chkë, ri raqän yaʼ riʼ xa xuʼ xpaʼeʼ taq ri sacerdotes xeʼok apü chpan (Jos. 3:14-16).

¹⁴ Chqä ütz nakʼän anaʼoj chkij ri Testigos ri ye kʼo chkipan ri qʼij yoj kʼo komä, ri kikʼutun chë kan kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij Jehová chqä kikanun rubʼanik rchë nkiʼän más chpan rusamaj. Tqaquʼ rij ri xbʼanatäj rkʼë Payton chqä ya Diana, ri rixjayil. Ryeʼ nqä wä chkiwäch yekiskʼij experiencias chkij ri qachʼalal ri kibʼanon más chpan rutinamit Jehová, achiʼel ri yepë chpan ri peraj «Se ofrecieron para ayudar». * Payton nuʼij: «Taq xqaskʼij kiwäch ri experiencias riʼ, röj xqanaʼ chë achiʼel ta najin nqatzʼët jun winäq ri najin nutäj jun rukïl wäy ri kan jaʼäl nqʼalajin. Taq más xqaskʼij kiwäch ri wuj riʼ, kan más xqarayij chë yoj röj nqtzʼetö chë Jehová kan ütz runaʼoj». Ri kʼlaj qachʼalal riʼ xebʼä chpan jun tinamït ri akuchï nkʼatzin wä más toʼïk. ¿Askʼin chik kiwäch rït re tzijonem reʼ? ¿Atzʼeton chik ri videos Predicación en lugares apartados: Australia y Predicación en lugares apartados: Irlanda, ri ye kʼo chpan jw.org? Jontir reʼ xkatkitoʼ rchë xtatzʼët achkë rubʼanik naʼän más chpan rusamaj Jehová.

15. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ ri yeqakanuj utziläj qachiʼil?

¹⁵ Keʼakanuj utziläj awachiʼil. Rkʼë jbʼaʼ, más xtqajoʼ xtqatäj jun rukïl wäy ri majun bʼëy qatjon ta we yoj kʼo kikʼë winäq ri nraj ri rukïl wäy riʼ chkë. Ke riʼ chqä xtbʼanatäj we xkeqachbʼilaj qachʼalal ri kiyaʼon rusamaj Dios naʼäy pa kikʼaslemal. Ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqakanuj rubʼanik rchë nqaʼän más chpan rusamaj Jehová. Ya riʼ xbʼanatäj rkʼë Kent chqä ya Verónica. Kent nuʼij: «Ri qachiʼil chqä ri qa-familiares chaq taqïl wä nkiʼij chqë chë tqabʼanaʼ jalajöj kiwäch samaj chpan rutinamit Jehová. Xqatzʼët chë ri yeʼachbʼilaj winäq ri nkiyaʼ naʼäy Ruqʼatbʼäl Tzij Dios pa kikʼaslemal, xqrtoʼ rchë ma kan ta xqaxiʼij qiʼ xqaʼän nkʼaj chik kiwäch samaj». Komä, ri kʼlaj qachʼalal riʼ ye precursores especiales chlaʼ Serbia.

16. Rkʼë ri nuʼij chpan Lucas 12:16 kʼa 21, ¿achkë rma kʼo chë ma nqakʼewaj ta yeqayaʼ qa jojun ri yeqä chqawäch rchë nqayaʼ ruqʼij Jehová?

¹⁶ Ma takʼewaj ta kʼo yeʼayaʼ qa rchë nayaʼ ruqʼij Jehová. Rchë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän awkʼë, ma kan ta jontir ri yeqä chawäch nkʼatzin yeʼayaʼ qa (Ecl. 5:19, 20). Ye kʼa, we ma nqajoʼ ta nqaʼän más chpan rusamaj Jehová xa rma kʼo jojun ri ma nqajoʼ ta yeqayaʼ qa, rkʼë jbʼaʼ xa junan najin nqaʼän rkʼë ri achï ri xtzjoj Jesús ri kʼo wä jontir rkʼë ye kʼa xa xmestäj Dios che rä (taskʼij ruwäch Lucas 12:16-21). Jun qachʼalal ri rubʼiniʼan Christian, ri kʼo Francia, nuʼij: «Ma najin ta wä nyaʼ ri más ütz kʼo wkʼë che rä Jehová nixta che rä n-familia, achiʼel ri n-tiempo chqä wuchqʼaʼ». Rma riʼ, ryä chqä rixjayil xkiyaʼ chkiwäch yeʼok precursores, ye kʼa rchë xekowin xkiʼän riʼ kʼo chë xkiyaʼ qa kisamaj. Rchë xkitzüq kiʼ, ryeʼ xkichäp kijosqʼixik jay chqä kiʼ kikʼuʼx xkiʼän rkʼë ri jaruʼ xkichʼäk. ¿Kʼo komä ütz xkʼäm pä pa kiwiʼ ri xkiʼän? Christian nuʼij: «Komä más jaʼäl nqanaʼ taq nqatzjoj le Biblia chqä kan kiʼ qakʼuʼx nqaʼän  taq nqatzʼët chë ri winäq ri najin yeqatjoj chrij le Biblia chqä ri nqakamluj kichʼbʼexik, kan kʼïy nkitamaj chrij Jehová».

17. ¿Achkë xtoʼö jun qachʼalal rchë ma xxiʼij ta chik riʼ xjäl rubʼanik nutzjoj le Biblia?

¹⁷ Ma taxiʼij ta awiʼ najäl rubʼanik natzjoj le Biblia (Hech. 17:16, 17; 20:20, 21). Jun precursora aj Estados Unidos ri rubʼiniʼan Shirley kʼo chë xjäl rubʼanik nutzjoj le Biblia taq najin ri yabʼil COVID-19. Pa naʼäy, nuxiʼij wä riʼ nutzjoj le Biblia pa teléfono. Ye kʼa taq ri ukʼwäy bʼey ri nbʼechʼaʼen kichë ri congregaciones xapon pa ru-congregación, ryä xtamaj achkë rubʼanik nuʼän riʼ. Kan chpan qa ri qʼij riʼ xchäp rutzjoxik le Biblia pa teléfono. Ryä nuʼij: «Pa naʼäy nxiʼij wä wiʼ nbʼän riʼ, ye kʼa komä kan nqä chi nwäch. Kan más ye kʼïy winäq yeqachʼaʼej chwäch taq nqbʼä wä chuchiʼ taq jay».

18. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqqʼax chkiwäch ri kʼayewal ri xa yojkiqʼät rchë nqaʼän más chpan rusamaj Jehová?

¹⁸ Tachʼobʼoʼ rij jun ri nawajoʼ naʼän chuyaʼik ruqʼij Jehová y kan tatjaʼ aqʼij chbʼanik. Taq kʼo kʼayewal nqaqʼaxaj, röj nqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová chqä nqaquʼ rij achkë rubʼanik nqqʼax chwäch ri kʼayewal riʼ (Prov. 3:21). Ya Sonia, jun precursora regular ri kʼo chpan jun grupo chlaʼ Europa ri yetzjon romaní, nuʼij: «Nqä chi nwäch ntzʼibʼaj ri nwajoʼ nbʼän, y nyaʼ ri wuj riʼ akuchï chaq taqïl ütz ntzʼët. Pa ruwiʼ ri n-mesa nyaʼon jun achbʼäl ri akuchï nqʼalajin wä kaʼiʼ bʼey ri nkijäch äl kiʼ. Taq kʼo jun nkʼatzin nchaʼ nbʼän, ntzʼët ri achbʼäl riʼ y nquʼ rij akuchï xkirukʼwaj wä ri xtinchaʼ xtinbʼän». Y taq ya Sonia kʼo kʼayewal najin nuqʼaxaj, ma nuyaʼ ta qʼij chë ri bʼis nchʼakon chrij. Ryä nuʼij: «Taq kʼo njalatäj pa nkʼaslemal, pa nqʼaʼ rïn kʼo wä achkë rubʼanik ntzʼët riʼ: we achiʼel jun mamaʼ tzʼaq ri ma nuyaʼ ta qʼij chwä rchë nbʼän ri nchʼobʼon, o xa kan achiʼel jun puente ri yirutoʼ rchë nbʼän ri nchʼobʼon».

19. ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chwäch Jehová chë nqtyoxin che rä rma ronojel ri ütz ruyaʼon pä chqë?

¹⁹ Jehová kan kʼïy rubʼanik nuyaʼ pä utzil pa qawiʼ. Röj nqkowin nqakʼüt chwäch chë nqtyoxin che rä taq nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqayaʼ ruqʼij (Heb. 13:15). Rkʼë jbʼaʼ ütz nqakanuj nkʼaj chik rubʼanik rchë nqayaʼ ruqʼij. We xtqaʼän riʼ, Jehová kan más na chik kʼïy utzil xtyaʼ pa qawiʼ. Rma riʼ, ronojel qʼij tqakanuj rubʼanik rchë nqatzʼët chë Jehová kan ütz runaʼoj. Ke riʼ, xtqaʼän achiʼel xuʼän Jesús, ri xuʼij: «Ri nway rïn ya riʼ nbʼän ruraybʼal ri xitaqö pä chqä nkʼïs ri samaj ri xchlaʼej pä chwä» (Juan 4:34).