1-2. Pasalmi 34:8 tese ér, ka nyi se er ve se fa ser Yehova doo?

TÔÔ wer or na u kwaghyan u i gbe je kpa u lu a vande yan ga yô, ér we u ya. U fatyô u tôvon kwagh u kwaghyan la sha u kenger sha mi, shi hungur un, shi fan akaa a i er un a mi la, gayô pinen mbagenev mba ve soo kwaghyan shon yô. Nahan kpa, saa u bende kwaghyan shon ken zwa u nenge, ve u fa wer a doo shin a doo ga ye.

² Se fatyô u henen kwagh u erdoo u Yehova sha u ôron Bibilo kua ityakeda yase man sha u ungwan akaa a dedoo a mbagenev ve ôr ér Yehova er a ve yô. Kpa saa se kpa se “bende” erdoo u Yehova iyol yase se nenge ve, se fa er Yehova a doo jim jim la ye. (Ôr Pasalmi 34:8.) De se tese ikyav sha gbenda u se fatyô u eren kwagh ne yô. Alaghga se soo u eren ma tom sha ci u Yehova hanma shighe cii, kpa cii ve se kuma u eren tom la yô, a gba u se hen u eren kwagh ken uma wase akuma akuma. Alaghga hanma shighe ka se umbur kwagh u Yesu yange tôndo zwa a vese ne, ér aluer se vande keren Tartor hiihii yô, Yehova una na se akaa a kwagh gbe se a mi jim jim la. Kpa mayange Yehova ngu a er kwagh nahan a vese ga. (Mat. 6:33) Nahan kpa, er se ne ityendezwa i Yesu la jighjigh yô, ka se pande akaa a se vihin inyaregh sha mi la, shi se pande shighe u se eren ityom yase la, nahan se hemba veren ishima sha tom wase u pasen kwagh la. Aluer se er nahan yô, se ayol a ase se nenge er Yehova a we se ikyo sha u nan se akaa a kwagh a gbe se a mi la jighilii yô. Se “bende” se nenge er Yehova a doo yô.

3. Pasalmi16:1, 2 tese ér ka unô Yehova a eren a ve doo doo?

³ Yehova “eren dedoo a ior cii,” kua mba ve fe un ga je kpaa. (Ps. 145:9; Mat. 5:45) Kpa ka mba a doo ve ishima shi ve ne ayol ave u civir un la je, a hemban eren a ve doo doo ye. (Ôr  Pasalmi 16:1, 2.) De se nenge akaa a dedoo agen a Yehova a er sha ci wase yô.

4. Yehova tesen mba ve hii u kporom ikyua a na la erdoo nena?

⁴ Hanma shighe u se dondo kwagh u Yehova a tese se yô, ka se nenge er kwagh shon a wase se yô. Ikyav i tesen yô, er yange se hen kwagh u Yehova maa Yehova hii u doon se ishima yô, a wase se se de mbamhen kua aeren a yange na se lu paleghaa a na la. (Kol. 1:21) Shi shighe u se tsegha ayol ase sha ci u Yehova shi i er se batisema la, se hemba nengen er a doo yô, sha ci u a na se imoshima i wang, shi a urugh se se hingir u yan ijende a na kôôsôô.—1 Pet. 3:21.

5. Yehova tesen se erdoo na shighe u se due kwaghpasen nena?

⁵ Aluer se mba pasen kwagh kpoghuloo yô, Yehova una za hemen u tesen se erdoo na. U cie ashee? Mbacivir Yehova mbagenev kpishi mba cie ashe. Alaghga shighe u u lu a hii u civir Yehova ga la, yange u hen wer a tsa kpa u due u za kema or u u fe nan ga uwegh sha hunda wer u pase nan Bibilo ga. Kpa hegen ne, u gema eren nahan hanma shighe cii. U hemban cii yô, Yehova ngu wasen we, nahan u fa u eren tom wou u pasen kwagh la er a saan we iyol yô! Shi u nenge er a lu wasen we sha igbenda igen kpaa yô. Ka wea za u pasen or kwagh man nana lam a we sha inja ga kpa, Yehova a wase u u lam a nan kundu kundu. Shi Yehova ka a wase u u umbur ivur Bibilo i u ôr orya u i sar nan u ungwan loho u dedoo yô. Shi ka a na u agee a hiden za pasen kwagh hen haregh u ior ve soon u keghen ato a we ga je kpaa.—Yer. 20:7-9.

6. Gbenda u Yehova a tsaase se la tese se erdoo na nena?

⁶ Yehova shi ka a tese se erdoo na sha u tsaase se sha tom u pasen kwagh la. (Yoh. 6:45) Ka sea za mkombo wase u ken atô u kasua la yô, i tese ikyav sha igbenda i se lam a ior ve a doo yô, shi i taver se ishima ér se dondo igbenda shon shighe u se lu pasen kwagh yô. Shighe u se lu nôngon ser se pase kwagh sha ma gbenda u he yô, alaghga sha hiihii la a cier se iyol, kpa aluer se dondo u yô, se nenge er u hembe doon ior mba se pasen ve kwagh la yô. Shi ka sea za mbamkombo shin mbamkohol mba vesen yô, i taver se ishima ér se pase kwagh sha ma gbenda u se lu a vande karen u pasen kwagh a mi ga yô. Alaghga ishima ia ta se kwe u dondon gbenda la. Kpa aluer se dondo u yô, Yehova una ver iniôngon yase la doo doo. De se nenge averen agen a Yehova una na se, aluer se mba dondon igbenda i he i pasen kwagh na shighe u i taver se u eren nahan je kpaa yô. Se been yô, se time sha igbenda i se fatyô u seer eren tom u pasen kwagh yô.

7. Aluer se mba nôngon sha afatyô wase cii u seer eren tom wase u pasen kwagh la yô, ka iveren i nyi se zua a mini?

⁷ Ka se seer kporom ikyua a Yehova. Nenge ase ikyav i ortamen ugen, iti na Samuel. * Un vea kwase na mba eren tom u pasen kwagh ken tar u Colombia. Yange ve lu eren pania hen tiônnongo ve zan a mi doo doo, kpa ve va nenge ér doo u vea seer eren tom ve u pasen kwagh la, vea za wase tiônnongo ugen u kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh her yô. Nahan gba u vea de u eren akaa a ve agen sha er vea fatyô u kuren awashima ve ne yô. Samuel kaa ér: “Yange se dondo kwagh u i nger ken Mateu 6:33 la, nahan se de u yamen akaa a a lu hange hange ga yô. Kpa kwagh u yange hemba taver se yô, lu u undun ya wase yemen la. Sha ci u se maa a un vough er se soo la, a injô iyol shio.” Yange mba yemen ken tiônnongo u he la yô, kwagh kera gba ve a inyaregh kpishi u  nengen sha iyol ve er shighe u ve lu hen ya ve la nahan ga. Samuel kaa ér: “Se nenge er Yehova a lu tesen se kwagh u se er, shi a lu ungwan mbamsen asev yô. Doo un a vese, shi se hemba doon un ishima hegen cii.” Nahan we u fatyô u seer shighe wou u pasen la sha ma gbenda kpa? U er nahan yô, fa wer u seer kporom ikyua a Yehova, shi una na u akaa a kwagh a gbe a mi la cii.—Ps. 18:25.

8. Ka nyi u hen ken kwagh u Ivan man Viktoria ve ôr laa?

⁸ Tom wase ne ka u na i saan se iyol. Ungwa ase kwagh u anmgbian ugen vea kwase na ve ôr yô. Mba yer anmgbian ne ér Ivan. Iti i kwase na ér Viktoria. Mba eren pania ken tar u Kyrgyzstan. Yange ve eren kwagh akuma akuma ken uma ve sha er vea fatyô u nan ayol ave u eren nyityô tom ken nongo u Yehova yô, aluer ka tom u maan kwagh je kpaa. Ivan kaa ér: “Hanma tom u yange a na se cii yô, se wa ityough se er u er se fetyô la cii. Yange sea kur tom a tume se iyol kpa, i kundu se iyol shi i saan se iyol, sha ci u se fa je ser se er kwagh a agee a ase ka sha ci u tom u Tartor. Shi yange saan se iyol sha ci u se zua a azende a he kpishi, kua akaa a doon agen a se hungur a mi mayange ga yô.”—Mar. 10:29, 30.

9. Ka nyi anmgbian u kwase ugen u a lu yan ican a angev a er sha u una seer eren tom na u pasen kwagh la, man ka nyi i due kere?

⁹ Ka i saan se iyol shighe u se tagher a mbamtaver ken tom u Yehova je kpaa. Ikyav i tesen yô, anmgbian u kwase ugen ken West Africa, iti na ér Mirreh. A bee iyol shi ngu kwasecôghol. Yange mem tom iyouci, maa hii pania u eren. Mirreh ngu a angev mbu nyôôn tsung mbu i yer ér arthritis, mbu ka mbu na or nan faantyô u zenden ga la. Nahan ka a due kwaghpasen u sha uya uya la ihwa i môm tseegh. Kpa ka una due kwaghpasen u ken igbar la yô, a fatyô u shin hemban nahan. Ngu a ior kpishi mba a hiden a za sôron ve shi a henen Bibilo a ve yô. Mbagenev yô, ka a lam a ve sha telefon. Ka nyi yange i na ve Mirreh soo u seer eren Yehova tomo? A kaa ér: “Yehova man Yesu Kristu ve doom ishima kpishi. Nahan ka m eren msen hanma shighe mer Yehova ma a wasem sha er me er un tom er m fetyô la cii yô.”—Mat. 22:36, 37.

10. Er i pase ken 1 Peteru 5:10 nahan, ka nyi mba ve ne ayol a ve u eren Yehova tom la ka ve zua a mini?

¹⁰ Yehova ka a seer tsaase se. Anmgbian ugen nenge a mimi u kwagh ne. Iti na ér Kenny. Eren pania ken icile i Mauritius. Yange lu ken yunivasiti, kpa va fe mimi yô, undu yunivasiti, er batisema, maa hii u eren Yehova tom hanma shighe cii. A kaa ér: “Ka m nôngon mer me er kwagh er profeti Yesaia nahan. Yange kaa ér: ‘Mo ne, tindim!’ ” (Yes. 6:8) Kenny er ityom kposo kposo ken tom u maan kwagh la, shi a wase u geman ityakerada yase igen ken zwa na. Kenny kaa ér, “Hanma tom cii, yange i tsaase mo sha u tesem mo akaa a i gbe u me fa ve, me kôrcio u eren u yô.” Kpa yange hen u eren tom tseegh tsô ga. Shi a kaa ér: “Yange m fa akaa a me fatyô u eren ga yô, kua aeren a i gbe u me lu a mi ve, me hemba lun or u civir Yehova u injaa yô.” (Ôr 1 Peteru 5:10.) We kpa nenge er mlu wou a lu la, aluer ka u u fatyô u nan iyol you wer Yehova a tsaase we sha akaa agen kpaa yô.

11. Ka nyi anmgbianev mba kasev mba ken tar u South Korea ve er sha u vea seer eren tom ve u pasen kwagh la, man ka nyi i due kere? (Nenge foto u sha igbende.)

¹¹ Mba ve lu Mbashiada ica i gbe la je kpa, ka i gba u a tsaase ve shighe u ve lu nôngon vea pase kwagh sha ma gbenda u he yô. Sha shighe u angev mbu Korona lu zan iyol kpoghuloo la, mbatamen mba hen tiônnongo ugen ken tar u South Korea nger ér: “Mbagenev mba yange ve hen ér vea kera fatyô u duen kwaghpasen ga sha ci u iangev vev la, hegen mba pasen kwagh sha u lamen a ior ken vidio sha Intanet. Anmgbianev mbakasev utar mba ve lu anyom  a 80 kar yô, hen u eren kwagh a iwa i he ne sha kômputa. Hegen ne, hanma iyange ka ve nôngo u pasen kwagh.” (Pasalmi 92:14, 15) U soo u seer eren tom u pasen kwagh la, nahan benden erdoo u Yehova la nengene? Nenge akaa agen a u er ve a wase u u kuren awashima wou ne yô.

12. Ka nyi Yehova a tôndo zwa u eren sha ci u mba ve suur sha a na laa?

¹² Hen u suur sha Yehova. A tôndo zwa ér, aluer se suur sha a na shi se mba civir un a ishima yase cii yô, una na se averen kpishi. (Mal. 3:10) Anmgbian u kwase ugen ken tar u Kolombia, iti na ér Fabiola; yange nenge er Yehova kure ityendezwa ne sha na yô. Yange er batisema ica gba ga je maa, tsua wener una er pania u keke. Nahan kpa, gema lu inyaregh ki zuan a mi la, nom na kua mbayev nav utar cii suur sha mi ye. Nahan yange ka va kom u una de tom yô, a tôô shighe a er msen hen Yehova ér a wase un. A kaa ér: “Ka i tôô shighe kpishi u eren akaa a ka i er cii ve or nan hingir u ngohol penshen la. Kpa mo yô, yange m er apelekeshen uwer kar môm tseegh, maa i hii u kimbin mo. Yange lum er ka ivande nahan!” Iwer ngi kar ihiar yô, maa hii pania u eren. Hegen ngu anyom 70 kar, man a er pania hemba anyom 20 hegen. Shi a wase iorov anigheni er batisema. A kaa ér: “Ashighe agen ka m vôr, kpa Yehova wasen mo hanma yange, sha er me za hemen u eren pania wam her yô.”

13-14. Ka kwagh u unô nahan una wase u u suur sha Yehova shi seer eren tom wou u pasen kwagh laa?

¹³ Hen kwagh ken ior mba yange ve suur sha Yehova la. Bibilo ôr kwagh u ior kpishi  mba yange ve er Yehova tom sha gbashima yô. Ashighe agen yange i gba u mbacivir Yehova mbara vea hii eren kwagh u tesen ér ve suur sha a na, cii ve vea zua a iveren na ye. U tesen ikyav yô, ka er Aberaham yange undu ya na due lu yemen, “shin er fa ape lu zan ga nahan kpaa,” ve Yehova na un iveren ye. (Heb. 11:8) Shi ka er Yakob yange nôngon wav a ortyom nahan ve, zua a iveren ye. (Gen. 32:24-30) Shighe u zurum u ikyuior i Iserael ia nyôr ken Tar u Ityendezwa la kpa, upristi hii hungwan shin Ifi u Yordan cii ve ikyuior la fatyô u peren yande la ye.—Yos. 3:14-16.

¹⁴ Shi u fatyô u henen kwagh u injaa hen Mbashiada mba sha ayange a ase ne, mba ve suur sha Yehova shi ve seer shighe ve u pasen kwagh la yô. Ikyav i tesen yô, anmgbian ugen iti na ér Payton. Un vea kwase na Diana cii ka i doo ve u ôron kwagh u anmgbianev asev mbanomso man mbakasev mba yange ve seer shighe ve u eren Yehova tom yô, er mba i ôr kwagh ve ken ngeren mba i duen a mi hanma shighe sha itinekwagh i “Ve Na Ayol a Ve u Za Eren Tom” la nahan. * Payton kaa ér: “Yange sea ôron akaa a a er ve la yô, i lu se er se mba kenger or nan lu yan kwaghyan u injaa nahan. Maa se kpa i sar se u ‘benden nengen er Yehova a doo’ ” yô. Shighe kar yô, Payton mough vea Diana ve yem u za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô. I lu nahan u ôr ngeren mban vee? Man u nenge vidio i sha jw.org ne vee? Ngi a itinekwagh ér U Pasen Kwagh hen Haregh u I Ne Tiônnongo Ga Yô—Tar u Australia. Akaa ne aa wase u u fan igbenda i u fatyô u seer eren tom wou u pasen kwagh la yô.

15. Azende a injaa aa wase se nena?

¹⁵ Tsua azende a injaa. Ka se hemba soon u karen kwaghyan u he nengen shighe u se lu vea mba kwaghyan shon a doo ve la yô. Kape aluer se mba lun vea ior mba kwagh u Yehova a hembe gban ve ishima ve, a hemba lun se pe keren igbenda i seer eren un tom je la. Anmgbian ugen iti na ér Kent, un vea kwase na Veronica cii ve nenge a mimi u kwagh ne. Kent kaa ér: “Azende ase man tsombor wase yange ve taver se ishima ér se kar igbenda i he i pasen kwagh. Er se lun vea ior mba ve keren Tartor hiihii ken uma vev yô, kwagh la taver se ishima u karen igbenda i he nengen.” Hegen ne, Kent vea Veronica cii mba uikpur mba pania ken tar u Serbia.

16. Er i pase ken injakwagh i Yesu i ken Luka 12:16-21 la nahan, er nan ve i doo u se kegh iyol ser akaa agen a kar se?

¹⁶ De akaa agen a kar u sha ci u Yehova. Gba u se undu akaa a a doon se la cica cii ser se er kwagh u doon Yehova ga. (Orpa. 5:19, 20) Nahan kpa, aluer se tsua u seer eren Yehova tom ga sha ci u se soo u den ser akaa agen a kar se ga yô, se lu eren kwagh sha ibume er or u Yesu ôr kwagh na ken injakwagh ér yange er tom kpoghuloo, ombo akaa a injaa kpishi, kpa gema wa ikyo sha kwagh u Aôndo ga la nahan. (Ôr Luka 12:16-21.) Anmgbian ugen ken tar u France, iti na ér Christian. A kaa ér, “Yange m na shighe kua agee a am sha ci u Yehova man tsombor wam er m fatyô la cii ga. Yange m ver ishima sha tsombor wam tsembelee ga, shi Yehova kpa m lu civir un sha gbashima ga.” Un vea kwase na cii yange ve tsua ér vea er pania. Kpa u ve kure awashima ve ne yô, gba u vea de ityom i ve lu eren la. Nahan ve hii u eren tom u esen ajiir sha er vea nenge sha mbamgbe vev yô, shi ve hen u eren kwagh sha gbenda u vea lu a inyaregh cuku kpa kia kuma ve yô. Yange ve de akaa agen kar ve sha er vea er pania nahan, hegen saan ve iyol kpa? Christian kaa ér, “Hemba saan se iyol ken tom u pasen kwagh ne hegen cii, shi ka i doo se u nengen er mba se henen Bibilo a ve la, kua  mba se za sôron ve mbara ve lu henen kwagh u Yehova yô.”

17. Alaghga ka nyi ia na a taver se u karen ma gbenda u he u pasen kwagha?

¹⁷ Kegh iyol u karen igbenda i he i pasen kwagh. (Aer. 17:16, 17; 20:20, 21) Anmgbian u kwase ugen ken tar u Amerika ka pania, iti na ér Shirley. Yange gba u una nyôôso gbenda na u pasen kwagh shighe u angev mbu Korona lu samber kpishi la. Sha hiihii la, soo u pasen kwagh sha telefon ga. Nahan kpa, yange ortamen u sôron atôônanongo ve hen tiônnongo ve yô, i tsaase un, maa gema pasen kwagh sha telefon hanma shighe cii. A kaa ér: “Sha hiihii la cier mo iyol, kpa hegen ka i doom kpen kpen. Ka se zua a ior hegen i hemba shighe u se duen kwaghpasen sha uya-uya la!”

18. Aluer se tagher a kwagh u yangen se u seer eren tom u pasen kwagh ne kpa, ka nyi ia wase se?

¹⁸ Tsua kwagh u u er yô, shi kar u eren un. Shighe u se tagher a mbamtaver yô, doo u se er msen shi se nôngo sha afatyô wase cii se er tom a mhen wase sha er se fa kwagh u se er yô. (Anz. 3:21) Anmgbian u kwase ugen iti na ér Sonia. Ngu pania hen an-nongo u lamen zwa Romany, ken veghertar u Yuropa. A kaa ér: “Ka m soo u ngeren akaa a m we ishima u eren la shin kwa takeda veren hen ijiir i me nengen a mi hanma shighe yô. M kpela igbenda ihiar sha tebur wam, u môm pelegh sha ugen, i yem avegher kposo kposo. Ka a gba u me tsua kwagh u me er yô, m kenger igbenda i ihiar la shi m henen sha mi, aluer ka u kwagh u m tsua la una wasem u kuren awashima wam la yô.” Sonia ka una tagher a mbamtaver kpa a a za hemen u nôngon a mi saan saan. A kaa ér: “Hanma mlu u m nyôr ker cii, ka i lum er ka kpekpe u a lu yisan mo u karen, shin tsar u ua wasem u peren nahan. Ka er m nenge zayol shon la ka i wasem ye.”

19. Ka nyi i gbe u se kange ishima u erene?

¹⁹ Yehova nan se iveren sha igbenda kpishi. Se fatyô u tesen ser averen a a nan se la gba se kwagh sha u eren hanma kwagh u van un a icivir er se fetyô la cii. (Heb. 13:15) Se fatyô u karen igbenda i pasen kwagh kposo kposo sha er se seer eren tom wase u pasen kwagh la yô. Nahan Yehova una seer nan se iveren. Sha nahan yô, hanma yange cii se ker nen igbenda i se ‘bende se nenge er Yehova a doo yô.’ Kwagh ne una na yô, se lu er Yesu nahan. Yange kaa ér: “Kwaghyan wam ka u eren ishima i un u a tindim la, shi eren tom na kuren.”—Yoh. 4:34.