Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 36

Bwane̱ ngiń’a beso̱mbe̱ ba bonasango na bonańango muńe̱nge̱

Bwane̱ ngiń’a beso̱mbe̱ ba bonasango na bonańango muńe̱nge̱

“Ngiń’a beso̱mbe̱ nde ńe edub’abu.”—MIN. 20:29.

MWENGE 88 Lee̱le̱ mba mangea mo̱ngo̱

EBONGOLO *

1. Njika lambo la bwam jeno̱ ná di te̱se̱ o bola ke̱ di niduna e?

PONDA di maboteano̱ no̱ngo̱ mimbu, je ná di bwa bo̱ngo̱ ná yen ebe di si me̱nde̱ pe̱ be̱ mweńa o miso̱ ma Yehova ka nje te̱ e tano̱ o pond’asu ń’eso̱mbe̱. To̱ e be̱ nde ná di si be̱n pe̱ ngudi ka o mińa mi tombi, je ná di bolane̱ dibie̱ lasu na bia lasu la bola mambo di tombwane̱no̱ o longe̱ o jongwane̱ beso̱mbe̱ ná be bolane̱ ngiń’abu ońola bebokedi ba Yehova, be kase pe̱ m’bē̱ ma peńa. Mutudu mō̱ a kwali ná: “Ponda na so̱ṅtane̱no̱ ná na niduna, na ta muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná beso̱mbe̱ ba bonasango bena be dongame̱n be ná balane̱ ebolo oboso.”

2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

2 Jokwa di se̱le̱ di lee̱ ne̱ni beso̱mbe̱ beno̱ ná be tombwane̱ ke̱ be mako̱m ma bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni bede̱mo ka sibise̱ la ńolo, bia la myoyo masu, timbise̱le̱ la masoma na sanga la mulema beno̱ ná bongwane̱ bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu o bola ebolo mwemba na beso̱mbe̱, ońola tombwane̱ la mwemba mwe̱se̱.

LEE̱LE̱ SIBISE̱ LA ŃOLO

3. Bupisane̱ Filipi 2:3, 4, nje moto ńe sibise̱ la ńolo a mabolano̱ e, ne̱ni pe̱ nika ńeno̱ ná ńongwane̱ mo̱ e?

3 Bonasango na bonanángo ba mákokwe̱ mimbu bangame̱n lee̱le̱ sibise̱ la ńolo yete̱na ba mapula jongwane̱ beso̱mbe̱. Moto ńe sibise̱ la ńolo a malanga nde bape̱pe̱ bonde̱ne̱ buka mo̱. (Langa Filipi 2:3, 4.) Bonasango na bonańango bena ba mákokwe̱ mimbu ba memba ná o be̱n mbadi jita ya bola lambo diwo̱ yena i si mate̱nge̱ne̱ Betiledi. Ońola nika, ba si mawasa ná bato be̱se̱ ba bole nde mambo ka nje babo̱ ba tano̱ ba bola mo̱ kwaṅ. (Mul. 7:10) Be ná bongwane̱ beso̱mbe̱ yete̱na ba langwedi babo̱ mambo mena bokono̱. Nde ba bi pe̱ ná “je̱ne̱ne̱ la nin wase di matomba” na ná ye ná e pula ná bokwe mbad’a peńa ya bola mambo.—1 Kor. 7:31.

Bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu ba matombe̱le̱ bane̱ dibie̱ labu na mulema mwe̱se̱ (Ombwa mongo 4-5) *

4. Ne̱ni baboledi b’ebondo ba membilane̱no̱ Bonalevi e?

4 Bonasango na bonańango bena be sibise̱ la ńolo ba memba ná ba niduna te̱, ba titi pe̱ ná ba bola mambo ka kwaṅ. Di no̱nge eyembilan a baboledi basu b’ebondo. Ba po̱i te̱ 70 ma mbu, ba mabake̱ babo̱ m’bē̱ mwe diwengisan. Nika ńe ná e be̱ ndutu. Ba ta muńe̱nge̱ o jongwane̱ bonasango na bonańango abu. Ba ta ba to̱ndo̱ y’ebolo jita, ba dia pe̱ ba be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa walane̱ mo̱ oboso. Nde ba maso̱ṅtane̱ ná ye bwam ná beso̱mbe̱ ba bonasango be bole y’ebolo. Na nika, ba membilane̱ nde Bonalevi bena ba ta bangame̱n jese̱le̱ ebol’a muno̱ko ke̱ ba po̱i 50 ma mbu. Ba Bonalevi bena ba ta ba mákokwe̱ mimbu ba ta muńe̱nge̱ o bola to̱ njik’ebolo ba tano̱ ba bake̱ babo̱. Ba ta ba bola bebolo babu na ko̱di, ba bola pe̱ me̱se̱ o sue̱le̱ beso̱mbe̱. (Mis. 8:25, 26) We̱nge̱, baboledi b’ebondo ba po̱i te̱ 70 ma mbu ba si mape̱pe̱le̱ pe̱ myemba jita, nde ba mongwane̱ na jembe̱ pe̱ bonasango na bonańango ba mwemba owe̱ni ba lomabe̱no̱.

5. Nje eyembilan a Dan na Katie e mokwe̱le̱no̱ wa e?

5 Jombweye eyembilan a munasango Dan, nu boledi ka mubol’ebondo 23 ma mbu. Ponda a po̱ino̱ 70 ma mbu, mo̱ na munj’ao Katie, ba belabe̱ o bolea ka paonia ya tobotobo. Nje beno̱ bola o bwane̱ bete̱medi babu ba peńa muńe̱nge̱ e? Dan mo̱ ná a walame̱n jita we̱nge̱ buka mińa mi tombi! A be̱n beto̱ti o mwemba, a mongwane̱ bonasango o be̱ ńai ni dongame̱n o bolea ka baboledi, a malonga pe̱ bape̱pe̱ o te̱ dikalo o mindi minde̱ne̱ na o mandabo ma beboa. A bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu, e be̱ ná bińo̱ le o ebol’a pond’a mususu to̱ ke̱m, bińo̱ le ná longwane̱ bane̱ jita. Ne̱ni e? Okwa ne̱ni bwane̱ bete̱medi bańu ba peńa muńe̱nge̱, te̱se̱ye̱ bińo̱me̱ne̱ mambo ma bola, lo soke̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ mańu o nje leno̱ ná lo bola, seto̱ o nje lo titino̱ ná lo bola.

BIA MYOYO MO̱NGO̱

6. Ońola nje yeno̱ dibie̱ ná moto a bie myoyo mao e? Bola eyembilan.

6 Moto nu bi myoyo mao a si mengane̱ mo̱me̱ne̱ buka nje eno̱ ná a bola. Ońola nika, e muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱, a mabenga pe̱ bola ebolo na ngińa. Je ná di kobisane̱ muto nu bi myoyo mao na moto ńe o duane̱ mutoa omo̱ń a mudongo. Muduane̱ mutoa angame̱n sibise̱ bodu bao ná ondeye o mudongo. Ye mbale̱ ná bodu bao bo me̱nde̱ wo̱ye̱, nde a me̱nde̱ te̱ nde wala oboso. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na moto nu bi myoyo mao, a bi njika ponda angame̱nno̱ “sibise̱ bodu bao” ná a benge bolea Yehova na jongwane̱ pe̱ bane̱.—Fil. 4:5.

7. Ne̱ni Barsilai a lee̱no̱ ná a ta a bia myoyo mao e?

7 Jombweye eyembilan a Barsilai, nu ta nu mábe̱ne̱ 80 ma mbu ponda kiṅe̱ David a bele̱no̱ mo̱ ná a ye na mo̱ o ndabo a kiṅe̱. Kana Barsilai a tano̱ a bia myoyo mao a bangi bebeledi ba kiṅe̱. Barsilai a ta a bia ná nika a tano̱ a mákokwa mimbu a si wusa bola lambo la mweńa, ońola nika nde a kwalane̱no̱ David ná eso̱mb’a moto Kimham a no̱nge epol’ao. (2 Sam. 19:35-37) Kapo̱ ka Barsilai, bonasango ba mákokwe̱ mimbu be muńe̱nge̱ o tindea beso̱mbe̱ ba bonasango epolo ná ba boleye.

Kiṅe̱ David emedi bedomsedi Loba a no̱ngino̱ ná mun’ao Salomo nde a me̱nde̱ longe̱ tempe̱l (Ombwa dongo 8)

8. Ne̱ni kiṅe̱ David a lee̱le̱no̱ ná a bi myoyo mao ponda e pulino̱ ná tempe̱l e longabe̱ e?

8 Kiṅe̱ David pe̱ a lee̱le̱ o mbad’a bwam ná a ta a bia myoyo mao. A ta a be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o longea Yehova bolongi. Nde ponda Yehova a kwalane̱no̱ mo̱ ná eso̱mb’a moto Salomo nde a me̱nde̱ be̱ne̱ y’edube, David emedi bedomsedi ba Yehova, a sue̱le̱ pe̱ m’boṅsan ońola longa la tempe̱l na mulema mwe̱se̱. (1 Myan. 17:4; 22:5) David a si bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná mo̱ nde e moto nu dongame̱n buka be̱se̱ o longa tempe̱l ońolana Salomo “e mūtu, a dia pe̱ mbo̱ti.” (1 Myan. 29:1) David a ta a bia ná tempe̱l e me̱nde̱ nde we̱le̱ longabe̱ ońolana Yehova a me̱nde̱ namse̱ y’ebolo, seto̱ ońola mimbu to̱ bia la bola la ba ba me̱nde̱ longe̱ mo̱. Kapo̱ ka David, baboledi ba Yehova ba mákokwe̱ mimbu be te̱ nde ko̱di o ebolo, to̱ niponda m’bē̱ mabu mu tukono̱. Ba bi pe̱ ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ beso̱mbe̱ bena be o bole̱ ebolo yena babo̱ ba bolino̱ kwaṅ.

9. Ne̱ni elong’a Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo e lee̱no̱ ná e bi myoyo mao e?

9 O nin we̱nge̱ pe̱, di be̱n eyembilan a munasango Shigeo nu lee̱ ná a bi myoyo mao. A belabe̱ nde o bolea k’elong’a Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo mō̱ o mbu 1976 ke̱ a be̱n 30 ma mbu. O mbu 2004, a timbi mudie̱le̱ Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo. Ombusa ponda, a so̱ṅtane̱ ná a si be̱n pe̱ ngudi ndongo, na ná a titi pe̱ makwasi o ebolo. A kane̱ ońola nika, a dutea pe̱ ońola nje e me̱nde̱no̱ be̱ bwam ná eso̱mb’a munasango nde e timbane̱ mo̱ ka mudie̱le̱ Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo. To̱ná a si madie̱le̱no̱ pe̱ di dibe̱le̱, Shigeo e te̱ nde benga bola ebolo mwemba na bene̱ belongi ba Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo. Byembilan ba Barsilai, kiṅe David, na Shigeo, be lee̱ ná moto nu be̱n sibise̱ la ńolo, na nu bi pe̱ myoyo mao a masoke̱ nde miso̱ o mambo mena beso̱mbe̱ be bino̱ bola, seto̱ o mambo mena ba si bedino̱ bia bola. A me̱ne̱ nde beso̱mbe̱ ka babole̱ ebolo mwemba na mo̱, seto̱ ka bato be o penda na mo̱.—Min. 20:29.

BIA TIMBISE̱LE̱ MASOMA

10. Ne̱ni ba ba mákokwe̱ mimbu bangame̱nno̱ je̱ne̱ beso̱mbe̱ o mwemba e?

10 Ba ba mákokwe̱ mimbu ba me̱ne̱ nde beso̱mbe̱ ka mabea ma mawe̱ na Yehova, be pe̱ masoma ońola mambo mena be beso̱mbe̱ be mabolano̱. Niponda ngud’abu ńeno̱ wo̱ye̱, bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu be muńe̱nge̱ o bia ná beso̱mbe̱ bena be be̱n ngudi be be̱be̱ o bola, na ná be dongame̱n o bambe̱ m’bē̱ na bolea pe̱ mwemba.

11. Ne̱ni Rut 4:13-16 e malee̱no̱ ná ba ba mákokwe̱ mimbu ba me̱nde̱ tombwane̱ yete̱na bemedi jongwane̱ la beso̱mbe̱ e?

11 Naemi e nde eyembilan a bwam ya moto nu mákokwe̱ mimbu ńemedi na muńe̱nge̱ mwe̱se̱ jongwane̱ la eso̱mb’a moto ewo̱. Naemi a se̱le̱ nde jome̱le̱ mukoa mao Rut nu dī mukusa ná a timbe o mbia mao. Nde Rut a bangi o dia Naemi, na mo̱ ala o Betlehem na mo̱. Naemi a ta muńe̱nge̱ jita ná Rut alo na mo̱, emea pe̱ jongwane̱ lao. (Rut 1:7, 8, 18) Nik’e wanedi ba bito babane̱ bonam bonde̱ne̱! (Langa Rut 4:13-16.) Sibise̱ la ńolo di me̱nde̱ tute̱le̱ ba ba mákokwe̱ mimbu o jembilane̱ Naemi.

12. Ne̱ni Paulo a lee̱le̱no̱ masoma mao e?

12 Ńamuloloma Paulo a lee̱le̱ masoma ońola jongwane̱ lena bane̱ ba wanedino̱ mo̱. K’eyembilan, a timbise̱le̱ kriste̱n a Filipi masoma ońola mabea mena ba lomedino̱ mo̱. (Fil. 4:16) A timbise̱le̱ masoma ońola jongwane̱ Timoteo a wanedino̱ mo̱. (Fil. 2:19-22) Paulo a timbise̱le̱ pe̱ Loba masoma ońola ba bena ba po̱i o jembe̱ mo̱ ke̱ be o walane̱ mo̱ o Roma ka mot’a beboa. (Bebolo 28:15) Paulo a ta nde moto nu ta ngińa ńena nu dango lokoli la kilometa o te̱ dikalo na jembe̱ pe̱ myemba. Nde a ta a be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, emea pe̱ jongwane̱ la bonasango na bonańango ao.

13. Ne̱ni ba ba mákokwe̱ mimbu beno̱ ba lee̱le̱ masoma mabu ońola beso̱mbe̱ be o mwemba mabu e?

13 A bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu, lo be̱n mbadi jita leno̱ ná lo lee̱le̱ masoma mańu ońola beso̱mbe̱ be o mwemba na bińo̱. Ba mapula te̱ jongwane̱ bińo̱ o no̱ngo̱ ndio, o janda bema, to̱ o bola mambo mape̱pe̱ ma mweńa, bińo̱ emea jongwane̱ labu na mulema mwe̱se̱. Lo si dimbea ná jongwane̱ labu le nde mbadi po̱ Yehova a malee̱no̱ ná a to̱ndi bińo̱. Bińo̱ le ná lo ńaka ná le ná lo timba mako̱m ma batabata na ba ba mongwane̱ bińo̱. Ongwane̱ be beso̱mbe̱ ba mako̱m mańu ponda ye̱se̱ o ńaka o mbad’a mudī, langwea babo̱ ne̱ni leno̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ beso̱mbe̱ be mate̱ puli o bata bola ebolo o mwemba. Bińo̱ tombise̱ ponda na babo̱, lo langweye pe̱ babo̱ myango ma longe̱ lańu. Lo boli te̱ nika ‘lo mabola pe̱ [nde Yehova] masoma’ ońola beso̱mbe̱ bena a dutino̱ o mwemba.—Kol. 3:15; Yohane 6:44; 1 Tes. 5:18.

LEE̱LE̱ SANGA LA MULEMA

14. Ne̱ni kiṅe̱ David a lee̱le̱no̱ sanga la mulema e?

14 Eyembilan a kiṅe̱ David e malee̱ biso̱ ede̱mo epe̱pe̱ ya mweńa bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu bangame̱nno̱ lee̱le̱—sanga la mulema. David a boli eyek’a mo̱ni na mambo ma tiki a tano̱ a be̱ne̱ o bwam ná a sue̱le̱ ebol’a longa la tempe̱l. (1 Myan. 22:11-16; 29:3, 4) A boli nika to̱ná bato ba wusano̱ nde bele̱ ni tempe̱l ná tempe̱l a Salomo. Yete̱na di si be̱n pe̱ ngudi o no̱ngo̱ dongo o bebolo ba longa la mandabo ma bebokedi, je ná di benga sue̱le̱ be bebolo tongwea na mabea di mabolano̱ bupisane̱ ngud’asu. Je pe̱ ná jongwane̱ beso̱mbe̱ ná be tombwane̱ nje ye̱se̱ jokono̱ mi mimbu me̱se̱.

15. Njika mabea ma tiki ńamuloloma Paulo a bolino̱ Timoteo e?

15 Jombweye eyembilan a sanga la mulema Paulo a lee̱le̱no̱. A bele̱ Timoteo ná ale na mo̱ o ebol’a muloloma, a lee̱ pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱ mbad’ao ya te̱ dikalo na ya jokwe̱le̱. (Bebolo 16:1-3) Belongedi ba Paulo be boli ná Timoteo a be̱ mute̱ dikalo ńou na mulēd’a bwam. (1 Kor. 4:17) Timoteo pe̱ a bolane̱ nde nje Paulo okwe̱le̱no̱ mo̱ o longa bape̱pe̱.

16. Ońola nje Shigeo a longino̱ bonasango bape̱pe̱ e?

16 Ba ba mákokwe̱ mimbu o mwemba ba si mabwa bo̱ngo̱ ná ba si me̱nde̱ pe̱ bolane̱ babo̱, yete̱na ba longi beso̱mbe̱ o bola bebolo bena babo̱ ba tano̱ ba bola kwaṅ o mwemba. K’eyembilan, Shigeo, di kwaledino̱ omo̱ń, a longi beso̱mbe̱ ba bonasango ba Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo mimbu jita. A boli nde nika o bwam ba sue̱le̱ ebol’a Janea o ekombo owe̱ni a tano̱ a bolea. Nik’e boli ná, ponda a si tano̱ pe̱ mudie̱le̱ di dibe̱le̱, munasango mō̱ nu longabe̱ bwam a we̱li o timbane̱ mo̱. Shigeo a boledi buka 45 ma mbu k’elonga Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo, e pe̱ benga bolane̱ nje ye̱se̱ okono̱ mi mimbu me̱se̱ o jongwane̱ beso̱mbe̱ ba bonasango. Bonasango ka Shigeo be nde bonam ońola tumba la Yehova!

17. Bupisane̱ Lukas 6:38, nje ba ba mákokwe̱ mimbu beno̱ ná ba bola bane̱ e?

17 A bińo̱ bonasango na bonańango bena lo mákokwe̱ mimbu, bińo̱ le nde mboṅ i malee̱ ná bolea la Yehova na jemea nde le mbadi ni peti bwam moto eno̱ ná a bolane̱ longe̱ lao. Eyembilan ańu e malee̱ ná di matombwane̱ ke̱ joko bete̱sedi ba Bibe̱l, di we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo o longe̱ lasu. Lo bi ne̱ni mambo ma tano̱ ma tomba kwaṅ, nde le̱n pe̱ mweńa ma jokwa mbad’a bola ya peńa. A bińo̱ bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu bena lo s’indi o dubisabe̱, bińo̱ pe̱ le ná longwane̱ bape̱pe̱ o jita la mbadi. Le ná lo langwea beso̱mbe̱ muńe̱nge̱ lo mabwano̱ o bia Yehova o min mimbu mańu. Beso̱mbe̱ be me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o senga myango mańu na belēdi bińo̱ lokono̱. Lo ‘boli’ te̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’ańu o tombe̱le̱ bane̱ nje lokono̱ o longe̱, Yehova a me̱nde̱ namse̱ bińo̱ jita.—Langa Lukas 6:38.

18. Ne̱ni beso̱mbe̱ na ba ba mákokwe̱ mimbu beno̱ ná ba suane̱le̱ e?

18 Bonasango na bonańango asu ba ndolo ba mákokwe̱ mimbu ba sisedi te̱ beso̱mbe̱ be̱be̱, ba me̱nde̱ suane̱le̱. (Rom. 1:12) Moto te̱ a be̱n lambo la tiki lena nune̱ a si be̱nno̱. Ba ba mákokwe̱ mimbu ba tombwane̱ dibie̱ na so̱ṅtane̱ o longe̱ labu le̱se̱. Beso̱mbe̱ be be̱n ngińa. Beso̱mbe̱ na ba ba mákokwe̱ mimbu ba boli te̱ ebolo mwemba ka mako̱m, nik’e mabwe̱le̱ Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń, mwemba mwe̱se̱ pe̱ mu matombwane̱.

MWENGE 90 Jembane̱le̱ mō̱ na nune̱

^ par. 5 Je muńe̱nge̱ o be̱ na jita la beso̱mbe̱ ba bonasango na bonańango asu bena ba masue̱le̱ bebokedi ba Yehova na ngud’abu ńe̱se̱. Ba pe̱ bena ba mákokwe̱ mimbu, esibe̱ jombwea bose̱di babu, be ná bongwane̱ beso̱mbe̱ o bolane̱ ngiń’abu ńe̱se̱ o ebol’a Yehova.

^ par. 55 BETELEDI BA DUTA: Ponda muboled’ebondo mō̱ a po̱ino̱ 70 ma mbu, mo̱ na munj’ao ba kusi m’bē̱ me diwengisan. Ba mabolane̱ nje ye̱se̱ bokono̱ o longa bonasango na bonańango o mwemba owe̱ni beno̱ bolea.