Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 37

“Na masouse̱ matumba me̱se̱”

“Na masouse̱ matumba me̱se̱”

“Na masouse̱ matumba me̱se̱, m’bwaṅ ma matumba me̱se̱ mu me̱nde̱ po̱.”—HAG. 2:7.

MWENGE 24 Ya o mudongo ma Yehova

EBONGOLO *

1-2. Nje muto̱ped’a mudī a bīse̱no̱ ońola nin pond’asu e?

“O PAMBO a ponda ńa minuti to̱ maninga, sapi na milongi ba botedi nde sosea.” “Bato be̱se̱ ba ta ba pambilane̱ . . . Bato jita ba kwali ná di soa la mińangadu di jai nde minuti maba. Nde ońol’am e ta nde biana di jai pond’a bwaba buka nika.” Ben byala be nde nje yena bato bō̱ bena bongi o di soa la mińangadu la Nepal o mbu 2015 ba kwalino̱. Nin ńai a lambo e po̱yedi te̱ wa, yen ebe o si me̱nde̱ pomane̱ dimbea mo̱.

2 Nde soa la mińangadu diwo̱ le o tomba o nin pond’asu, lena di titi o tape̱ ekombo ewo̱ to̱ mundi mō̱ buka te̱. O diwengisan, di soa la mińangadu le nde o tapa matumba me̱se̱, di botedi pe̱ ye we̱nge̱ mimbu jita. Muto̱ped’a mudī Hagai a ta a bīse̱ di sousabe̱ la wase. A tili ná: “Yehova ńa mamuti mo̱ na: E dia nde son a ponda, na masouse̱ mo̱ń na wase, munja na mundi.”—Hag. 2:6.

3. O njika mbadi sousabe̱ la matumba lena Hagai a kwaledino̱ leno̱ diwengisan na soa la mińangadu lena di bino̱ e?

3 Sousabe̱ la matumba lena Hagai a kwaledino̱ le diwengisan na soa la mińangadu lena di bino̱, di mawane̱ nde dibumbe buka te̱. O diwengisan, di mawana pe̱ mambo ma bwam. Yehova mo̱me̱ne̱ a kwalane̱ biso̱ ná: “Na masouse̱ pe̱ matumba me̱se̱, m’bwaṅ ma matumba me̱se̱ mu me̱nde̱ po̱, kańe̱na na malonde̱ nin ndabo n’edube.” (Hag. 2:7) Nje y’edinge̱ e tano̱ e pula kwala ońola bato ba pond’a Hagai e? Nje pe̱ e mapulano̱ kwala ońol’asu we̱nge̱ e? Di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi miba, di me̱nde̱ pe̱ jokwa ne̱ni jeno̱ ná di no̱ngo̱ dongo o di sousabe̱ la matumba we̱nge̱.

MWE̱NDI MWENA MWEMBE̱ BATO O MIŃA MA HAGAI

4. Ońola nje Yehova a lomedino̱ tumba lao muto̱ped’a mudī Hagai e?

4 Yehova a ta a bake̱ muto̱ped’a mudī Hagai ebol’a mweńa. Nde di se̱le̱ kwalea nje e tombi oboso ba nika. Yen ebe Hagai a ta o muso̱ngi ma ba bena ba wu o mikoma o Babilon nde ba timba o Yerusalem o mbu 537 B.P.A. Ponda to̱ ininga ombusa po̱ labu, ba baboledi ba Yehova ba jemea ba botedi nde o longa tempe̱l peńa. (Esra 3:8, 10) Nde ombusa ponda, lambo la bobe di bolane̱. Ba bo̱lo̱ne̱ ko̱d’abu, na babo̱ bembe̱ ebol’a tempe̱l ońolana bato ba ta ba te̱nge̱ne̱ babo̱. (Esra 4:4; Hag. 1:1, 2) O mbu 520 B.P.A., na Yehova a loma Hagai o jongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ pe̱te̱ ko̱di, na o tute̱le̱ babo̱ ná ba bo̱le̱ ebol’a tempe̱l. *Esra 6:14, 15.

5. Ońola nje mwe̱ndi ma Hagai mwembe̱no̱ tumba la Loba e?

5 Janda la mwe̱ndi ma Hagai di ta nde ná embe̱ dube̱ la Bonayuda. Na ngiń’a mulema, Hagai a kwalane̱ Bonayuda ba ta ba bo̱bo̱ ná: “Embe̱ ńolo, a tumba le̱se̱, e kwali Yehova. Bińo̱ bol’ebolo! Ebanja ne na bińo̱, Yehova ńa mamuti nde a kwali.” (Hag. 2:4) Ye̱ke̱i te̱ byala ná “Yehova ńa mamuti” bembe̱ babo̱. Yehova nde a maneye̱ mamuti ma ange̱l, e ta so̱ e pula ná Bonayuda ba se̱me̱ye̱ omo̱ń ao ná ba tongwe̱le̱.

6. Nje sousabe̱ la matumba lena Hagai a bīse̱no̱ di tano̱ langame̱n wana e?

6 Yehova a lom Hagai o kwalane̱ Bonayuda ná a me̱nde̱ souse̱ matumba me̱se̱. Be bebīsedi be boli balonge̱ tempe̱l bena ba ta ba bo̱bo̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ souse̱ Persia, ńena ni ta ni be̱ne̱ ngińa omo̱ń a jita la matumba o niponda. Nje pe̱ nika e wusano̱ wana e? Ka laboso, tumba la Loba di me̱nde̱ bo̱le̱ longa tempe̱l. O sumo te̱ nika, basibi ba me̱nde̱ jowe̱ Yehova mwemba na Bonayuda o ni tempe̱l ni longabe̱ peńa. E se̱ mwe̱ndi mu membe̱ nik’e tano̱ ońola tumba la Loba e!—Sak. 8:9.

EBOLO YENA E MASOUSE̱ WASE ŃE̱SE̱ WE̱NGE̱

Mo̱ we o we̱le̱ wame̱ne̱ mususu o ebol’a sousabe̱ la wase ye o bolane̱ o nin we̱nge̱ e? (Ombwa mongo 7-8) *

7. Njik’ebolo e masouse̱ wase ńe̱se̱ jeno̱ bola o nin we̱nge̱ e? Bola beteledi.

7 Nje eding’a Hagai e mapulano̱ kwala ońol’asu we̱nge̱ e? Yehova e pe̱te̱ o souse̱ matumba me̱se̱, nde nin ngedi biso̱ pe̱ je o no̱ngo̱ dongo o y’ebolo. Dutea te̱: O mbu 1914, Yehova a te̱se̱ Yesu Kristo ka Kiṅ’a Janea lao le o mo̱ń. (Mye. 2:6) Nde te̱se̱be̱ la di Janea di ta nde myango ma bobe ońola manea ma nin wase. Nik’e lee̱ nde ná “pond’a basibi”—nika ńe nde ponda ńena mwanedi nu te̱se̱be̱ na Yehova to̱ mō̱ a si tano̱—e mápo̱ o su. (Lukas 21:24) Ońola nika nde o mbu 1919 tobotobo, baboledi ba Yehova ba botedino̱ te̱ dikalo ná Janea la Loba buka te̱ nde di me̱nde̱ bo̱le̱ mitakisan ma mbel’a moto. Di dikalo la “myango ma bwam ma janea” di souse̱ wase ńe̱se̱.—Mat. 24:14.

8. Bupisane̱ Myenge 2:1-3, ne̱ni bato jita ba kasino̱ mu mwe̱ndi e?

8 Ne̱ni bato ba kasino̱ mu mwe̱ndi e? Jita ba si kasi mo̱ bwam. (Langa Myenge 2:1-3.) Matumba ma pungwedi. Ma bangi o jemea Mudiedi ńena Yehova a po̱sino̱. Ma si me̱ne̱ mwe̱ndi ma Janea di malangwano̱ ka “myango ma bwam.” Manea mō̱ ma we̱le̱ na ebol’a dikalo owas’a mwekan! To̱ná manea jita ma ma matumba ma makwalano̱ ná ma mabolea Loba, ma si mapula jese̱le̱ doi labu la byanedi. Ka nje te̱ manea ma bolino̱ o mińa ma Yesu, o nin we̱nge̱ pe̱ manea ma mate̱nge̱ne̱ Ńo̱kisabe̱ ńa Yehova tongwea na takise̱ bokwedi bao ba jemea.—Bebolo 4:25-28.

9. Ne̱ni Yehova a makekano̱ o jongwane̱ ba bena ba si kasi mwe̱ndi mao e?

9 Ne̱ni Yehova a makekano̱ o jongwane̱ ba bena ba si kasi mwe̱ndi mao e? Kalat’a Myenge 2:10-12 e malabe̱ ná: “O nika, bińo̱ kiṅe̱, timba dibie̱; bińo̱ bakaisedi ba wase pe̱ senga malea! Bolea Yehova na bo̱ngo̱, sombise̱ pe̱ na musoasoan! Bińo̱ le̱le̱ muna, e si ya be̱ [Loba] a linga, na bińo̱ lo bumba o ngea; ebanja malinga mao ma s’ambi jońa. Bonam na be̱se̱ ba lakisan mo̱.” Yehova e muyao, a boli bate̱nge̱ne̱ mo̱ ponda ná ba no̱nge bedomsedi ba bwam. Be pe̱te̱ ná ba tukwa mo̱nge̱le̱, ba kasa Janea la Loba. Nde ponda e titi pe̱ ndongo. Je nde o “mińa misukan” ma yen ebe̱yed’a mambo. (2 Tim. 3:1; Yes. 61:2) Ponda so̱ nin ná bato ba bie mbale̱ nde ná ba po̱se o bolea Yehova.

BATO BŌ̱ BA KASI MWE̱NDI MU MASOUSE̱ WASE

10. Bupisane̱ Hagai 2:7-9, njika lambo la bwam sousabe̱ la matumba di wanno̱ e?

10 Sousabe̱ la matumba lena Hagai a bīse̱no̱ di wan lambo la bwam. A kwali ná “m’bwaṅ [bamulema mu sibi] ma matumba me̱se̱ mu me̱nde̱ po̱” jowe̱ Yehova. * (Langa Hagai 2:7-9.) Yesaya na Mika pe̱ ba bīse̱ ná nik’e me̱nde̱ bolane̱ o “mińa misukan.”—Yes. 2:2-4; Mik. 4:1, 2.

11. Nje munasango mō̱ a bolino̱ nged’a boso a sengino̱ mwe̱ndi ma Janea e?

11 Jombwe ne̱ni mwe̱ndi mu masouse̱ wase mu tapino̱ munasango mō̱ nu be̱n dina ná Ken, nu maboleye̱ tatan o Mulopo m’ebolo. A dia a mo̱nge̱le̱ nged’a boso a sengino̱ mwe̱ndi ma Janea ye we̱nge̱ 40 ma mbu. Mo̱ ná: “Nged’a boso na sengino̱ mbale̱ ni mawe̱ o Eyal’a Loba, na ta muńe̱nge̱ o jokwa ná je nde o mińa misukan ma yen ebe̱yed’a mambo. Na so̱ṅtane̱ ná o bwam ba do̱lisane̱ Loba, na be̱ne̱ pe̱ longe̱ la bwindea, na ta nangame̱n panda na nin wase ni titi mbaki, ná na te̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova ná kaṅ. Na kane̱ so̱ Yehova, na mba na bola nika esibe̱ jindea. Na dī wase, nde nala wasa diwutamea o Janea la Loba lena di si masoe̱.”

12. Ne̱ni tempe̱l a mudī ńa Yehova e londino̱ n’edube o min mińa misukan e?

12 Yehova a namse̱ tumba lao na mbale̱. O min mińa misukan, je̱n ne̱ni muso̱ngi ma ba bena ba maboleye̱ Yehova mu batino̱ to̱ndo̱. O mbu 1914, di ta nde lokoli la bato buka te̱. Nde o nin we̱nge̱, buka lodun la bato lo̱mbi lo mabolea Loba, lodun la bato lope̱pe̱ pe̱ lo mukea na biso̱ o Jo̱nge̱le̱ la Kwed’a Yesu mbu te̱. Na nika nde eboko a tempe̱l a mudī ńa Yehova, nika ńe nde mbadi a te̱se̱no̱ jowe̱ lao la bosangi, e londino̱ na “m’bwaṅ ma matumba me̱se̱.” Dina la Yehova di sesabe̱ pe̱ tongwea na mawengisan mena ba bato ba wanno̱ o longe̱ labu ponda ba bo̱tino̱ mot’a peńa.—Efe. 4:22-24.

Baboledi ba Loba o wase ńe̱se̱ be muńe̱nge̱ o te̱ye̱ bato bape̱pe̱ dikalo jombwea Janea la Loba (Ombwa dongo 13)

13. Njika bedinge̱ bepe̱pe̱ muto̱nde̱ ma baboledi ba Yehova mu londe̱no̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

13 Ma mambo me̱se̱ ma londe̱ pe̱ bedinge̱ bepe̱pe̱, ka yen ya Yesaya bepasi 60. Myemba 22 ma y’epasi mi makwala ná: “Nusadi a me̱nde̱ timba ikol’a bato, son a tumba ninka pe̱ tumba dinde̱ne̱. Mba Yehova na me̱nde̱ bola ná nika e wamse̱ londa o pond’ao.” Nika baboledi ba Yehova ba mbale̱ ba kumono̱ bata, lambo la mańaka di bolane̱. Mu “m’bwam” to̱so̱ ba bato ba wan mbad’a bola mambo ya ńai na ńai, nde ba po̱i pe̱ na ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa te̱ dikalo la “myango ma bwam ma janea.” Tumba la Yehova le so̱ ná di bolane̱ ma mambo me̱se̱ Yesaya a bele̱no̱ ná “mańo̱ngo̱ ma matumba.” (Yes. 60:5, 16) Na jongwane̱ la ba bome na bito ba tiki, dikalo di mate̱be̱ o 240 ba bekombo, kalati pe̱ i mabusisabe̱ o buka na 1000 leme̱.

POND’A NO̱NGO̱ LA BEDOMSEDI

14. Njika bedomsedi bato bangame̱nno̱ no̱ngo̱ tatan e?

14 O min mińa misukan, sousabe̱ la matumba di mańakisane̱ bato o no̱ngo̱ bedomsedi. Mo̱ ba me̱nde̱ sue̱le̱ Janea la Loba, nga ba me̱nde̱ nde lakisane̱ manea ma nin wase e? E me̱nde̱ pula ná moto te̱ a no̱nge bedomsedi bao. To̱ná baboledi ba Yehova ba mabupe̱no̱ mambenda ma ekombo owe̱ni beno̱, ba si mano̱ngo̱ dongo o mambo ma politik ma nin wase. (Rom. 13:1-7) Ba bi ná Janea la Loba buka te̱ nde di me̱nde̱ bo̱le̱ mitakisan ma mbel’a moto. Di Janea di titi la nin wase.—Yohane 18:36, 37.

15. Ne̱ni kalat’a Bebīsedi e malee̱no̱ ná dube̱ la baboledi ba Loba di me̱nde̱ we̱le̱be̱ o kekise̱ e?

15 Kalat’a Bebīsedi e mateleye̱ kekise̱ la dube̱ lena baboledi ba Yehova ba jemea ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o mińa misukan. Di kekise̱ di me̱nde̱ batea biso̱ mitakisan minde̱ne̱ na basingedi jita. Manea ma nin wase ma me̱nde̱ pula ná jowe̱ babo̱, ma me̱nde̱ pe̱ takise̱ ba bena ba si me̱nde̱ sue̱le̱ babo̱. (Bbī. 13:12, 15) Ma me̱nde̱ pula ná “be̱se̱, basadi na bande̱ne̱, m’bwaṅ na batuedi, wonja na bakom, ba we̱le̱ eyemban o mā mabu ma mom to̱ o mbo̱mbo̱ abu.” (Bbī. 13:16) O pond’a kwaṅ, ba ta be̱ ba we̱le̱ bakom eyemban o lee̱ ná ba be̱ne̱be̱. O nin we̱nge̱ pe̱, bato ba me̱nde̱ to̱ndo̱ ná moto te̱ a be̱ne̱ eyemban o mā to̱ o mbo̱mbo̱. Ba me̱nde̱ pula ná bato be̱se̱ ba lee̱le̱ tongwea na mo̱nge̱le̱ na bebolo babu ná ba masue̱le̱ nje ye̱se̱ e mombweye̱ politik.

16. Ońola nje yeno̱ musunga o jouse̱ dube̱ di be̱nedino̱ Yehova tatan e?

16 Mo̱ di me̱nde̱ jemea eyemban na biso̱ di sue̱le̱ manea ma nin wase e? Ba bena ba me̱nde̱ bange̱ eyemban ba me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱, ba si me̱nde̱ pe̱ to̱ be̱ mbo̱le̱. Kalat’a Bebīsedi e mala oboso na ben byala ná: “To̱ moto a titi ná a we̱le̱ janda to̱ jandise̱, buka te̱ nu nu be̱n y’eyemban.” (Bbī. 13:17) Nde baboledi ba Loba ba bi nje Loba a me̱nde̱no̱ bolane̱ ba bena ba be̱n eyemban kalat’a Bebīsedi 14:9, 10 e makwaleano̱. O mulopo ma be̱ne̱ eyemban, ba me̱nde̱ nde tila o mā mabu ná “Ńa Yehova.” (Yes. 44:5) Tatan nde jangame̱nno̱ bakise̱ ná dube̱ di be̱nedino̱ Yehova le ngińa. Di boli te̱ nika, Yehova a me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o kwala ná di be̱ne̱be̱ nde na mo̱!

SOUSABE̱ LA WASE DISUKAN

17. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea jombwea we̱lisane̱ la Yehova e?

17 Yehova a lee̱le̱ we̱lisane̱ dinde̱ne̱ o min mińa misukan. A si mapula ná to̱ moto a ńamsabe̱. (2 Pet. 3:9) A boli bato be̱se̱ ponda o jate̱le̱ na o po̱so̱ o bolea mo̱. Nde we̱lisane̱ lao di be̱n myoyo. Ba bena ba mabange̱ o sue̱le̱ Janea lao ba me̱nde̱ nde be̱ o mulemlem ma bete̱medi ka Farao o mińa ma Mose. Yehova a ta a kwalane̱ Farao ná: “Na wusa we̱le̱ sambise̱ dia lam, na wanea bińo̱ na tumba lo̱ngo̱ diboa la bobe ná o si be̱ pe̱ o wase tom; nde nese̱le̱ nde ná o be̱ longe̱ o nin njo̱m ná na lee̱le̱ wa ngiń’am, ná dina lam di bīsabe̱ o wase ńe̱se̱.” (Bbu. 9:15, 16) Matumba me̱se̱ ma me̱nde̱ bia ná Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e Loba la mbale̱. (Hes. 38:23) Ne̱ni nik’e me̱nde̱no̱ bolane̱ e?

18. (a) Njika pat’a sousabe̱ la matumba Hagai 2:6, 20-22 e makwaleano̱ e? (b) Ne̱ni di bino̱ ná byala ba Hagai be me̱nde̱ be̱ne̱ belondisedi o kie̱le̱ ni maye̱ e?

18 Bebwea ba mimbu ombusa mińa ma Hagai, ńamuloloma Paulo a lee̱ ná byala be maso̱be̱ o Hagai 2:6, 20-22 be me̱nde̱ be̱ne̱ belondisedi o kie̱le̱ ni maye̱. (Langa.) A tili ná: “A boli dikaki tatan na: Ngedi nipe̱pe̱ na si me̱nde̱ souse̱ wase mo̱me̱ne̱ mō̱, nde na mo̱ń pe̱. Ben byala ná ngedi nipe̱pe̱ be malee̱ nde ná ma mena ma masoe̱ ma me̱nde̱ wengisane̱, kana ma wekabe̱no̱ nde, ná ma mena ma si masoe̱ ma tingame̱.” (Bon. 12:26, 27) Diwengisan na sousabe̱ la matumba di kwalabe̱ o Hagai 2:7, din sousabe̱ la wase di me̱nde̱ nde be̱ beńamsedi ba bwindea ba ba bena kapo̱ ka Farao, ba mabange̱ jembe̱ ná Yehova nde a dongame̱n o die̱le̱.

19. Nje e si me̱nde̱ soe̱ e, ne̱ni pe̱ di bino̱ nika e?

19 Nje e si me̱nde̱ soe̱ to̱ sumwabe̱ e? Paulo alane̱ oboso ná: “Kana di makusano̱ janea lena di si masoe̱, ese̱le̱ biso̱ di be̱ masoma, ebanja nika nde di maboleano̱ Loba n’edube na bo̱ngo̱ ńai ni mado̱lisane̱ mo̱.” (Bon. 12:28) E, ombusa di sousabe̱ la wase disukan, Janea la Loba buka te̱ nde di si me̱nde̱ soe̱. Di me̱nde̱ tingame̱ po̱ko̱po̱ko̱!—Mye. 110:5, 6; Dan. 2:44.

20. Njika mpo̱so̱ko bato bangame̱nno̱ po̱ngo̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jongwane̱ babo̱ e?

20 Ponda e titi pe̱! Bato bangame̱n po̱so̱: Mo̱ ba me̱nde̱ nde benga sue̱le̱ mbadi longe̱ di madiabe̱le̱no̱ kaponda nin wase ni malane̱ o dibumbe, nga ba me̱nde̱ po̱ngo̱ miwe̱n o die̱le̱ longe̱ labu kaponda jemea la Loba ná ba be̱ne̱ longe̱ la bwindea e? (Bon. 12:25) Tongwea n’ebol’asu ya dikalo, je ná jongwane̱ bato o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Di po̱nge miwe̱n o jongwane̱ bato jita o te̱me̱ye̱ o mudi ma Janea la Loba. Ben byala ba Sango asu Yesu pe̱ be be̱ biso̱ o mo̱nge̱le̱ ponda ye̱se̱: “Min myango ma bwam ma janea mi me̱nde̱ langwabe̱ o wase ńe̱se̱ o be̱ mboṅ ońola matumba me̱se̱; denge̱ su di mapo̱.”—Mat. 24:14.

MWENGE 40 Nja ńe Loba lo̱ngo̱ e?

^ par. 5 Din jokwa di me̱nde̱ po̱ngulane̱ so̱ṅtane̱ lasu la Hagai 2:7. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di no̱ngo̱ dongo o ebol’a souse̱ la matumba me̱se̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ná bato bō̱ ba kasi myango ma di souse̱ la matumba, na ná bō̱ pe̱ ba bangi mo̱.

^ par. 4 Di bi ná Hagai a tongwe̱le̱ ebol’ao ońolana longabe̱ la tempe̱l di bo̱i o mbu 515 B.P.A.

^ par. 10 So̱ṅtane̱ la peńa di. Kwaṅ di ta di kwala ná seto̱ sousabe̱ la matumba me̱se̱ nde di me̱nde̱ bole̱ ná bamulema mu sibi ba boteye bolea Yehova. Ombwa “Myuedi ma balangedi” o Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa 15 ma Emiase̱le̱ 2006.

^ par. 63 BETELEDI BA MADUTA: Hagai e o jembe̱ tumba la Loba ná ba be̱ne̱ pe̱te̱ ko̱di, ba bo̱le̱ ebol’a longa la tempe̱l; tumba la Loba o nin pond’asu di malangwa mwe̱ndi ma Loba na ko̱di. Babaedi bō̱ be o te̱ dikalo jombwea sousabe̱ la wase disukan.