Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 38

Ouse̱ ndolo o be̱nno̱ ońola Yehova na bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱

Ouse̱ ndolo o be̱nno̱ ońola Yehova na bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱

“Na mabwa omboa Sango am na Sango ańu.”—YOHANE 20:17.

MWENGE 3 We ngiń’am, dipita lam, na lakisane̱ lam

EBONGOLO *

1. Njika mulatako bato beno̱ ná ba be̱ne̱ na Yehova e?

O MBIA ma baboledi ba Yehova, o be̱n Yesu, ńe “mun’a boso o bewekedi be̱se̱”, na ange̱l. (Kol. 1:15; Mye. 103:20) Ponda a tano̱ o wase, Yesu ongwane̱ bato o so̱ṅtane̱ ná be ná ba bele̱ Yehova ná Sango abu. Ke̱ e o kwalisane̱ bokwedi bao, Yesu a bele̱ Yehova ná “Sango am na Sango ańu.” (Yohane 20:17) Niponda pe̱ di mabake̱no̱ Yehova longe̱ lasu na biso̱ di dubisabe̱, di matimba nde elong’a mbia ma ndolo ma bonasango na bonańango.—Marko 10:29, 30.

2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

2 Ye bō̱ ndutu o je̱ne̱ Yehova ka Sango ńe ndolo. Bape̱pe̱ pe̱ be ná ba si bie ne̱ni lee̱le̱ bonasango na bonańango abu ndolo. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yesu ongwane̱no̱ biso̱ o je̱ne̱ Yehova ka Sango asu nu to̱ndi biso̱, na ńena jeno̱ ná di sesea be̱be̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yehova o mbadi di mombweano̱ bonasango na bonańango asu.

YEHOVA A MAPULA NÁ O SISEYE MO̱ BE̱BE̱

3. Ne̱ni patan a muka e masise̱le̱no̱ biso̱ be̱be̱ na Yehova e?

3 Yehova e nde Sango ńe ndolo. Yesu a mapula ná je̱ne̱ nde Yehova ka nje te̱ mo̱ Yesu a me̱ne̱no̱ mo̱—nika ńe nde ná ka sango a muna ńe muyao na ndolo, jeno̱ ná di kwalisane̱ o to̱ njika ponda, seto̱ ka moto nu titi muyao, na nu mabole̱ nde biso̱ o̱da buka te̱. Nik’e me̱ne̱ne̱ o muka mwena okwe̱le̱no̱ bokwedi bao. A botedi nde patan a muka na ben byala ná: “A Tete̱ ńasu.” (Mat. 6:9) Yesu a wusa kwalane̱ biso̱ ná di bele̱ nde Yehova ná “Ńangum,” “Muwekedi” to̱ “Kiṅ’a bwindea”—nik’e si wusa be̱ bobe ońolana Bibe̱l e mabolane̱ be beto̱ti o kwalea ońola Yehova. (Bbot. 49:25; Yes. 40:28; 1 Tim. 1:17) Nde o diwengisan, Yesu a kwalane̱ nde biso̱ ná di bele̱ Yehova ná “Sango.”

4. Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a mapula ná di siseye mo̱ be̱be̱ e?

4 Mo̱ ye wa ndutu o je̱ne̱ Yehova ka Sango ńe ndolo e? Nika ńe ndutu ońola bō̱ basu. Yete̱na sango asu nu yai biso̱ a si ta muyao, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o dutea ná je ná di be̱ne̱ sango nu to̱ndi biso̱. Nik’e malo̱ko̱ jita o bia ná Yehova a maso̱ṅtane̱ besengedi basu! A mapula sisea biso̱ be̱be̱. Ońola nika nde Eyal’ao e mome̱le̱no̱ biso̱ ná: “Sisea be̱be̱ na Loba, nde mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na bińo̱.” (Yak. 4:8) Yehova a to̱ndi biso̱, a kwali pe̱ ná a me̱nde̱ be̱ Sango ńe bwam buka basango be̱se̱ jeno̱ ná di be̱ne̱.

5. Bupisane̱ Lukas 10:22, ne̱ni Yesu eno̱ ná ongwane̱ biso̱ o sisea Yehova be̱be̱ e?

5 Yesu e ná ongwane̱ biso̱ o sisea Yehova be̱be̱. A bi Yehova bwam, a membilane̱ pe̱ bede̱mo bao ná te̱ite̱i. Ońola nika nde a kwalino̱ ná: “Nu ńe̱n mba e̱n nde Tete̱.” (Yohane 14:9) Kapo̱ ka mun’a mutudu, Yesu a mokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni lee̱le̱ Sango asu edube na sengane̱, nje bola ná di si bwese̱ mo̱ ndutu, na ne̱ni jeno̱ ná di do̱lisane̱ mo̱. Nde longe̱ la Yesu o wase di lee̱ pe̱ biso̱ ná Yehova e muyao na ndolo jita. (Langa Lukas 10:22.) Jombwe byembilan bō̱.

Ka Sango ńe ndolo, Yehova a bolane̱ ange̱l o jembe̱ Mun’ao (Ombwa dongo 6) *

6. Bola byembilan be malee̱ ná Yehova a lambe̱ye̱ Yesu toi.

6 Yehova a malambe̱ye̱ bana bao toi. Jombwe ne̱ni Yehova a lambe̱ye̱no̱ Mun’ao ńaboso toi. Ye̱ke̱i te̱ Yehova a sengi mika ma Mun’ao niponda a tano̱ o wase. (Lukas 5:16) A sengi mika ma Yesu ke̱ e o pula no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa, k’eyembilan ponda a tano̱ angame̱n po̱so̱ 12 la bokwedi bao. (Lukas 6:12, 13) Yehova a sengi pe̱ mika ma Yesu ponda a tano̱ o bete̱medi ba ndutu. Ponda to̱ ininga obiana Yesu a mandisabe̱, Yesu a kane̱ Sango ao jombwea kekise̱ la ndutu di ta mo̱ oboso. Yehova a si sengi muka ma Yesu buka te̱, nde a lom pe̱ ange̱l o jembe̱ Mun’ao ńa ndolo.—Lukas 22:41-44.

7. Ne̱ni o masengano̱ o bia ná Yehova a malabe̱ mika ma boledi bao e?

7 O nin we̱nge̱, Yehova a mabenga senga mika ma baboledi bao, a malabe̱ pe̱ babo̱ o ponda ni te̱nge̱n na o mbad’a bwam. (Mye. 116:1, 2) Jombwe ne̱ni munańango mō̱ o India e̱nno̱ ne̱ni Yehova alabe̱no̱ mika mao. A ta be̱ a no̱ngo̱ mutaka jita, nik’e ta pe̱ e takise̱ mo̱, na mo̱ a kane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱ jombwea nika. A tili ná: “JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱® ńa Emiase̱le̱ 2019 ni ta ni kwalea ne̱ni lembe̱ mutaka na bete̱medi ba ndutu e busi nde o ponda ni te̱nge̱n. Ni sinima e ta nde jalabe̱ la mika mam.”

8. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ Yesu ná a to̱ndi mo̱ e?

8 Yehova a malee̱le̱ biso̱ ndol’ao ka nje te̱ a lee̱le̱no̱ pe̱ mo̱ Yesu ponda a tano̱ o wase. (Yohane 5:20) Ongwane̱ Yesu o benga be̱ne̱ dube̱ le ngińa, embe̱ mo̱ ponda a tano̱ o bete̱medi ba ndutu, nde ombwea pe̱ ná a be̱ne̱ nje ye̱se̱ e ta e pula mo̱ o mbad’eyobo. Yehova a langwedi pe̱ Mun’ao ná a to̱ndi mo̱, na ná a do̱lisane̱ pe̱ mo̱. (Mat. 3:16, 17) Nika a tano̱ a bia ná Sango ao ńa ndolo a me̱nde̱ be̱ mo̱ be̱be̱ ponda ye̱se̱ na ná a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ mo̱, Yesu a si ta so̱ e̱ne̱ ná e muso̱lo̱ki.—Yohane 8:16.

9. Nje e mabole̱ biso̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi biso̱ e?

9 Kapo̱ ka Yesu, biso̱ pe̱ di me̱ne̱ ndol’a Yehova o mbadi jita. Dutea te̱: Yehova a boli biso̱ epolo ná di be̱ mako̱m mao, a boli pe̱ biso̱ jita la bonasango na bonańango ba mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱, na ba masue̱le̱ pe̱ biso̱ o pond’a ndutu. (Yohane 6:44) Yehova a mabola pe̱ biso̱ da la mudī njoasoa lena di mongwane̱ biso̱ o benga be̱ne̱ dube̱ di bam. A mombwea pe̱ ńo̱ng’asu y’eyobo. (Mat. 6:31, 32) Di dutedi te̱ jombwea ndolo ńena Yehova a be̱nedino̱ biso̱, di me̱nde̱ bata to̱ndo̱ mo̱.

TO̱NDO̱ BONASO̱NGO̱ NA BONAŃO̱NGO̱ KA NJE TE̱ YEHOVA A TO̱NDINO̱ BABO̱

10. Nje jeno̱ ná jokwa na mbadi Yehova a mombweano̱ bonasango na bonańango asu e?

10 Yehova a to̱ndi bonasango na bonańango asu. Nde e titi biso̱ bu ponda ye̱se̱ o lee̱le̱ babo̱ ndol’asu. Mbale̱ ńe nde ná di si be̱n mulemlem ma bose̱di, di si kokisabe̱ pe̱ to̱ ńai po̱. Biso̱ be̱se̱ pe̱ di yo̱ki po̱ngo̱ mawuse̱ mena ma mabwese̱ bane̱ ndutu. Nde to̱ na nika, biso̱ be̱se̱ je ná di po̱ngo̱ miwe̱n o bata to̱ndo̱ bonasango na bonańango asu. Ne̱ni e? Ke̱ jembilane̱ mbadi Sango asu a malee̱le̱no̱ babo̱ ndolo ao. (Efe 5:1, 2; 1 Yohane 4:19) Jombweye nje eyembilan a Yehova yeno̱ ná yokwe̱le̱ biso̱.

11. Ne̱ni Yesu embilane̱no̱ “nded’a mulema” ńa Yehova e?

11 Yehova a malee̱le̱ “nded’a mulema.” (Lukas 1:78) Moto ńe ndedi a mabwa ndutu ke̱ a me̱ne̱ bane̱ ba mataka; a mawasa pe̱ ne̱ni wanea babo̱ jongwane̱ na belo̱ko̱medi. Yesu embilane̱ nded’a mulema ńa Yehova ke̱ a mombwea bato. (Yohane 5:19) Buńa bō̱, Yesu e̱n dimuti la bato, na mo̱ a “bwea mo̱ ndedi, ebanja ba ta ba takatakane̱, ba comea ka mido̱ngi mi si be̱n mutatedi.” (Mat. 9:36) Ndedi Yesu a tano̱ a bwea babo̱ e tute̱le̱ pe̱ mo̱ o jongwane̱ babo̱. A bo̱lise̱ baboedi, a lo̱ko̱ pe̱ ba bena ba ta ba ‘wo̱lo̱ na ba bambe̱ myūna mi dili.’—Mat. 11:28-30; 14:14.

Embilane̱ Yehova tongwea na lee̱le̱ bonasango na bonańango ndedi na sanga la mulema (Ombwa mongo 12-14) *

12. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ bonasango na bonańango asu ndedi e?

12 Obiana di malee̱le̱ bonasango na bonańango asu ndedi, jangame̱n wasa bia njika mitakisan ba be̱nno̱. K’eyembilan, munańango mō̱ e ná a be̱ne̱ diboa la ngińa. A si langwedi to̱ moto mitakisan mao, nde yen ebe ná e ná a be̱ muńe̱nge̱ jita yete̱na moto a wanedi mo̱ jongwane̱. Mo̱ a mawe̱le̱ jombwea mbia mao e? Mo̱ je ná jongwane̱ mo̱ o jipe̱ to̱ sangise̱ bolongi e? Yen ebe, munasango mō̱ nde a bo̱lo̱ne̱ ebol’ao. Mo̱ je ná di lomea mo̱ son a mo̱ni, yen ebe esibe̱ bola ná a bie ná biso̱ nde di boli mo̱ mo̱, ná mongwane̱ mo̱ natē̱ a kusa ebolo epe̱pe̱ e?

13-14. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ sanga la mulema kapo̱ ka Yehova e?

13 Yehova a sangi mulema. (Mat. 5:45) Di s’angame̱n jenge̱le̱ ná bonasango na bonańango asu ba se̱le̱ nde baise̱ biso̱ jongwane̱ obiana di malee̱le̱ babo̱ ndedi. Kapo̱ ka Yehova, je ná di wanea babo̱ jongwane̱ to̱ e be̱ nde ná ba si baise̱ biso̱ mo̱. Yehova a mabusise̱ wei buńa te̱ esibe̱ ná di baise̱ mo̱ mo̱! Bato be̱se̱ pe̱ ba matombwane̱ mo̱, seto̱ buka te̱ ba bena ba matimbise̱le̱ masoma ońol’ao. Nika Yehova a mabolano̱ biso̱ mambo di be̱nno̱ ńo̱ngi, nik’e malee̱ nde ná a to̱ndi biso̱. Di to̱ndi mo̱ jita ońolana e muyao, a sangi pe̱ mulema!

14 Jita la bonasango na bonańango asu ba membilane̱ sanga la mulema la Yehova. K’eyembilan, o mbu 2013, ewungus’a ngo̱ ende̱ne̱ e belabe̱ ná Haiyan e wan dibumbe dinde̱ne̱ o mundi ma Filipino. Bonasango na bonańango jita ba bo̱lo̱ne̱ mandabo mabu na mabe̱ne̱ mabu. Nde mbia mabu ma mudī ma wase ńe̱se̱ mu pomane̱ wanea babo̱ jongwane̱. Jita ba boli mo̱ni to̱so̱ bongwane̱ o po̱ngulane̱ to̱ longa lambo ka 750 ba milongi, y’ebolo e si no̱ngi pe̱ to̱ mbu mō̱! O pond’a diboa la Corona, Mboṅ a Yehova i po̱ngi pe̱ miwe̱n minde̱ne̱ o wanea bonasango na bonańango abu jongwane̱. Di pomane̱ te̱ wanea bonasango na bonańango asu jongwane̱, di malee̱ nde ná di to̱ndi babo̱.

15-16. Bupisane̱ kalat’a Lukas 6:36, o njika mbadi po̱ ńa mweńa jeno̱ ná jembilane̱ Sango asu ńe o mo̱ń e?

15 Yehova e ndedi, a malakise̱ pe̱ mawuse̱ masu. (Langa Lukas 6:36.) Sango asu ńe o mo̱ń a malee̱le̱ mō̱ ńasu te̱ ndedi buńa te̱. (Mye. 103:10-14) Bokwedi ba Yesu ba si ta ke̱nge̱nge̱; nde a lee̱le̱ babo̱ ndedi, a lakise̱ pe̱ mawuse̱ mabu. A ta na be̱be̱ o bola longe̱ lao ná myobe masu mi lakisabe̱. (1 Yohane 2:1, 2) Mo̱ di me̱ne̱ te̱ ne̱ni Yehova na Yesu ba malee̱le̱no̱ biso̱ ndedi, ba lakise̱ pe̱ mawuse̱ masu, nik’e si mabola ná di bate sisea babo̱ be̱be̱ e?

16 Ndolo di be̱nedino̱ bonasango na bonańango asu e mabata be̱ ngińa ke̱ di “lakisane̱ mawuse̱ mō̱ na nune̱.” (Efe. 4:32) Ye mbale̱ ná, lakise̱ la bane̱ di titi bu ponda iwo̱, ońola nika nde jangame̱nno̱ po̱ngo̱ miwe̱n o bola nika. Munańango mō̱ a kwali ná mulopo ma jokwa ma Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi “Pardonnons-nous volontiers les uns aux autres” mongwane̱ mo̱ jita. * A tili ná: “Di jokwa longwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ne̱ni lakise̱ la bane̱ di mongwane̱no̱ mba. Di tele̱ye̱ ná lakise̱ la bane̱ di si mapula kwala ná di mabwane̱ nje ba bolino̱ muńe̱nge̱, to̱so̱ ná di mengise̱ bobe ba bolino̱. Nde lakise̱ la bane̱ di mapula nde kwala ná di mabanga ne̱nge̱ eba, nik’e mabola pe̱ ná di kombe̱ musango masu ma teten.” Di malakise̱ te̱ bonasango na bonańango asu na mulema mwe̱se̱, di malee̱ nde ná di to̱ndi babo̱, di membilane̱ pe̱ nde Sango asu, Yehova.

BWANE̱ EPOL’ANGO̱ O MBIA MA YEHOVA MUŃE̱NGE̱

Beso̱mbe̱ na bato ba mákokwe̱ mimbu ba lee̱le̱ bonasango na bonańango abu ndolo (Ombwa dongo 17) *

17. Bupisane̱ kalat’a Mateo 5:16, ne̱ni jeno̱ ná di bola Sango asu ńe o mo̱ń edube e?

17 Je muńe̱nge̱ jita o be̱ o mbia ma bonasango na bonańango be o wase ńe̱se̱ bena ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. Ńo̱ng’asu ńe nde ná bato jita ba ye jowe̱ Loba mwemba na biso̱. Ońola nika, di no̱nge so̱ jangame̱ye̱ ná di si bola lambo lena di me̱nde̱ londise̱ dina la Yehova na la bebokedi bao mbindo. Ponda ye̱se̱, di mawe̱ ná di be̱ne̱ bedangwedi ba bwam, ná nik’e tute̱le̱ bato o pula bia Yehova na bolea pe̱ mo̱.—Langa Mateo 5:16.

18. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o te̱ dikalo esibe̱ bo̱ngo̱ e?

18 Ponda iwo̱, bato be ná ba sa biso̱ to̱ mo̱me̱ne̱ ba takise̱ biso̱ ońolana di masengane̱ Sango asu ńe o mo̱ń. Nje jeno̱ ná di bola yete̱na je o bwa bo̱ngo̱ niponda jeno̱ kwalisane̱ bape̱pe̱ jombwea dube̱ lasu e? Je ná di be̱ mbaki ná Yehova na Mun’ao ba me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba si taka jombwea nje ba me̱nde̱no̱ kwala. Ońola nje e? Yesu a tele̱ye̱ babo̱ ná: “Nje lo me̱nde̱no̱ kwala e me̱nde̱ bolabe̱ bińo̱ o ni ponda me̱ne̱. Ońolana seto̱ bińo̱ nde lo me̱nde̱ kwale̱, nde mudī ma Sango ańu mwena mu mato̱pe̱ oteten ańu.”—Mat. 10:19, 20.

19. Bola eyembilan a moto nu te̱ dikalo na ngiń’a mulema.

19 Jombweye eyembilan a Robert. A ta nde a wa botea jokwa la Bibe̱l, a si ta pe̱ to̱ a mábe̱ne̱ so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱ la Betiledi ponda alono̱ o ndabo a bekaisedi o Afrika ńa Mikondo, o tele̱ye̱ ońola nje a titino̱ ná a be̱ sonja. A tele̱ye̱ na ngiń’a mulema ná a si mapula no̱ngo̱ dongo o bila ońolana a to̱ndi bonasango na bonańango ao ba mudī. A mabwane̱ epolo a be̱nno̱ o mbia masu ma mudī muńe̱nge̱! Na mukaisedi a baise̱ mo̱ ná: “Ba nja be bonaso̱ngo̱ e?” Robert a si ta a bia ná ba me̱nde̱ baise̱ mo̱ mi myuedi, nde dibokime̱ne̱ na mo̱ o̱nge̱le̱ epas’a Bibe̱l e bolabe̱ ońola text a bo buńa. E ta nde Mateo 12:50 e makwale̱ ná: “Ebanja to̱ nja nu mabole̱ jemea la Tete̱ ńe o mo̱ń, mo̱ nde e munańango am ńa mome na ńa muto na ńango am.” To̱ná Robert a tano̱ nde a wa botea jokwa la Bibe̱l, mudī ma Yehova mongwane̱ mo̱ o jalabe̱ mi myuedi na jita la myuedi mipe̱pe̱. Ye̱ke̱i te̱ Yehova a bwane̱ Robert muńe̱nge̱ jita! Yehova a mabwane̱ pe̱ biso̱ muńe̱nge̱ ke̱ di mase̱me̱ye̱ na mo̱ o te̱ dikalo na ngiń’a mulema ke̱ je oboso ba bete̱medi ba ndutu.

20. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e? (Yohane 17:11, 15)

20 Je muńe̱nge̱ jita o be̱ elong’a mbia ma mudī ma bonasango na bonańango ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. Di be̱n Sango nu buki basango be̱se̱, name̱ne̱ pe̱ na bonasango na bonańango ba to̱ndi biso̱. Jangame̱n lee̱le̱ masoma ponda ye̱se̱ ońola nika. Satan na milo̱ṅ mao ba mawasa bola ná di si be̱ mbaki ná Sango asu ńe o mo̱ń a to̱ndi biso̱, ba mawasa pe̱ we̱le̱ diwanje̱ oteten asu. Nde Yesu a kane̱ ońol’asu, a baise̱ Yehova ná a tate biso̱ ná jalatane̱ di benge be̱ o mbia masu ma mudī. (Langa Yohane 17:11, 15.) Yehova e o jalabe̱ mu muka. Kapo̱ ka Yesu, di si dinga penda to̱ buńa ná Sango asu ńe o mo̱ń a to̱ndi biso̱, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱. Di no̱nge bedomsedi o benga be̱ batabata na mbia masu ma mudī.

MWENGE 99 Lodun la bonasango

^ par. 5 Je muńe̱nge̱ jita o be̱ o mbia ma bonasango na bonańango ba maleane̱le̱ ndolo. Biso̱ be̱se̱ di mapula ná ni ndolo e bate be̱ ngińa. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Je ná di bola nika ke̱ jembilane̱ mbadi Yehova a malee̱le̱no̱ biso̱ ndolo na ke̱ di bupe̱ eyembilan a Yesu na ya bonasango na bonańango asu.

^ par. 57 BETELEDI BA DUTA: Yehova a lom ange̱l o jembe Yesu o mōnda ma Getsemane.

^ par. 59 BETELEDI BA DUTA: O pond’a diboa la Corona, bonasango na bonańango jita ba boli ebolo o bwam ba boṅsane̱ na jaba da.

^ par. 61 BETELEDI BA DUTA: Ńango a muna mō̱ e o jongwane̱ mun’ao o loma leta o jembe̱ munasango ńe o beboa.