1-2. Koja sine i razlika maškar o duj carija hem bašo kola pučiba ka kera lafi?

TE DOZNAJNA nešto poviše bašo duj carija kola so živingje ko purano vreme. Jekh lendar vladinela sine upro deš plemija ko carstvo Izrael, a o javer upro duj plemija ko carstvo Juda. Iako živinena sine ko različno vreme, ola kergje but slična bukja. O solduj carija buningje pe protiv o Jehova hem kergje o narodo te grešinel. O solduj obožavinena sine hovavne devlen hem solduj mudargje bute manušen. Ama, sine jekh razlika maškar akala duj manuša. Jekh lendar prodolžingja te kerel lošna bukja dži ko krajo taro plo životo, a o javer kaingja pe hem sine leske prostimo bašo strašna bukja so kergja len. Koj sine akala manuša?

² Ola sine o Ahav, o cari taro Izrael, hem o Manasija, o cari tari Juda. O razlike so sine maškar akala duj manuša šaj but te sikaven amen baši jekh važno tema — o kaibe (Dela 17:30; Rim. 3:23). So značinela te kaina amen, hem sar šaj te sikava le adava? Valjani te džana o odgovor soske sarine amen mangaja o Jehova te prostinel amenge keda grešinaja. Te šaj te otkrina o odgovorija, te dikha savo životo živingje akala duj carija hem so šaj te sikljova taro lengere primerija. Palo adava ka dikha so sikavgja o Isus bašo kaibe?

3. Savo cari sine o Ahav?

³ O Ahav sine o eftato cari upro deš plemija taro carstvo Izrael. Ov ženingja pe e Jezavelaja, i čhaj e careskiri taro Sidon, jekh barvali nacija ko sever. Akale brakoja i Izraelsko nacija šaj barvalili. Ama isto agjaar akava brako kergja i nacija Izrael te grešinel panda poviše protiv o Jehova. Adava sine adaleske so i Jezavela obožavinela sine e Vaale, hem oj pottikningja e Ahave te širinel akaja  odvratno religija, kolate so sine prostitucija hem žrtvujbe e čhaven. Džikote i Jezavela sine carica sa e Jehovaskere prorokija sine ki opasnost. Oj mudargja bute dženen lendar (1. Car. 18:13). A o Ahav kerela sine „pobaro lošnipe anglo e Jehovaskere jakhja nego sa adala so sine angleder leste“ (1. Car. 16:30). O Jehova dikhela sine sa so kerena sine o Ahav hem i Jezavela. Sepak, ov sikavgja milost hem bičhalgja e proroko e Ilija te šaj te pomožinel e narodoske te keren promene angleder te ovel kasno. Ama o Ahav hem i Jezavela na mangle te šunen.

4. Savi kazna sine vakerdi e Ahaveske hem sar reagiringja ov?

⁴ Palo nesavo vreme, e Jehovaskiri strplivost ali više dži ko krajo. Ov bičhalgja e Ilija te vakerel e Ahaveske hem e Jezavelake sar ka kazninel len. Lengiri celo familija valjani sine te ovel mudardi. E Ilijaskere lafija but pogodingje e Ahave, hem adaleske akava gordo manuš halilo pli greška hem pelo leske žal (1. Car. 21:19-29).

5-6. Kotar džanaja kaj o Ahav na kaingja pe čače?

⁵ Iako ki adaja prilika o Ahav halilo pli greška hem sine leske žal, leskere postapke palo adava sikavgje kaj ov na kaingja pe čače. Na trudingja pe te čistinel plo carstvo taro obožavibe e Vaale hem na pottikningja e javeren te obožavinen e Jehova. Javera da bukja so kergja o Ahav sikavgje kaj ov na kaingja pe čače.

⁶ Pokasno o Ahav vikingja e care e Josafate tari Juda te džal lea ki vojna protiv o Sirijcija. O Josafat sine šukar cari kole so sine le doverba ko Jehova, hem ov dengja predlog prvo te pučen jekhe Jehovaskere proroko so valjani te keren angleder te džan ki vojna. Ko početok o Ahav na manglja te kerel adava. Ov vakergja: „Isi panda jekh manuš preku kaste šaj te roda sovet taro Jehova, ama me mrzinava le soske ov na prorokujnela mange ništo šukar, samo lošnipa“. Sepak ola pučle e proroko e Mihaija. Hem akava da puti o Mihaija prorokujngja lošna bukja bašo Ahav. Namesto te kainel pe hem te rodel taro Jehova te prostinel leske. O Ahav čhivgja e proroko ko zatvor (1. Car. 22:7-9, 23, 27). Iako akava cari uspejngja te čhivel e Mihaija ko zatvor, ov našti sine te čhinavel o proroštvo te ispolninel pe. O Ahav sine mudardo ki vojna (1. Car. 22:34-38).

7. So vakergja o Jehova bašo Ahav palo leskoro meribe?

⁷ Otkeda o Ahav mulo, o Jehova sikavgja so mislinela sine baši leste. Keda o šukar cari o Josafat irangja pe khere, o Jehova preku o proroko o Juj vakergja leske kaj grešingja so gelo te pomožinel e Ahaveske. O proroko vakergja: „Valjani li te pomožine okolenge soj lošna hem te mange okolen so mrzinena e Jehova?“ (2. Let. 19:1, 2). Razmislin hari, ako o Ahav čače kainela pe sine sigurno o proroko na bi phenela sine leske kaj tano lošno manuš hem kaj mrzinela e Jehova. Iako o Ahav sikavgja kaj džinegde sine leske žal ov nikogaš čače na kaingja pe.

8. So šaj te sikljova bašo kaibe taro e Ahaveskoro primer?

⁸ So šaj te sikljova taro e Ahaveskoro primer? Keda o Ilija vakergja leske kaj leskiri familija ka ovel kaznimi, ko početok e Ahaveske pelo žal. Adava sine šukar. Ama leskere postapke palo adava sikavgje kaj ov ko vilo na kaingja pe. Adaleske, te kaine tut značinela kaj mora te kere nešto poviše nego samo te vakere kaj tuke žal bašo adava so kergjan. Te dikha javer primer kova so ka pomožinel amenge te haljova so značinela čače te kaine tut.

9. Savo cari sine o Manasija?

⁹ Otprilika 200 berša pokasno, o Manasija ulo cari ki Juda. Ov sine šaj panda pološno cari taro Ahav. Ki Biblija pišinela: „Ov kerela sine but lošna bukja anglo e Jehovaskere jakhja hem agjaar vredžinela le sine“ (2. Let. 33:1-9). O Manasija kergja žrtvenikija e hovavne devlenge, čak čhivgja jekh direko rezbime likoja ko e Jehovaskoro hrami — verojatno idoli tari jekh pagansko božica. Kerela sine magie hem dikhela sine so ka ovel ki idnina. Ov isto agjaar „mudargja bute dženen“ hem „nakhavgja ple čhaven tari jag“ sar žrtva bašo hovavne devela (2. Car. 21:6, 7, 10, 11, 16).

10. Sar kazningja o Jehova e Manasija hem sar reagiringja ov?

¹⁰ Isto sar o Ahav, o Manasija sine tvrdoglavo hem na mangela sine te šunel e Jehovaskoro sovet preku leskere prorokija. Ko krajo, o Jehova angja e Asirsko careskere zapovednikon protiv i Juda, hem ola astargje e Manasija, phanle le ko duplo bakarna sindžirija hem ingargje le ko Vavilon. Džikote sine ko zatvor ko Vavilon, o Manasija verojatno seriozno počmingja te razmislinel bašo adava so kergja. Ov ponizno halilo pli greška hem sine leske žal bašo adava. Čak kergja nešto poviše. Ov rodela sine taro Jehova milost. Ustvari, o izveštaj vakerela kaj o Manasija molinela pe sine leske, so sikavela kaj kerela sine adava poviše puti. Akava lošno manuš počmingja te kerel promene. Ov počmingja te dikhel ko Jehova sar plo Devel hem stalno molinela pe sine leske (2. Let. 33:10-13).

11. Sprema 2. Letopisi 33:15, 16, sar sikavgja o Manasija kaj čače kaingja pe?

¹¹ Palo nesavo vreme, o Jehova odgovoringja ko e Manasijaskere molitve. Taro leskere molitve o Jehova dikhlja kaj ov čače promeningja pe. Adaleske ov šungja e Manasija keda rodingja lestar te prostinel leske hem palem dozvolingja leske te ovel cari. O Manasija koristingja sekoja prilika te sikavel kaj čače kainela pe. Ov kergja adava so o Ahav nikogaš na kergja. Kergja promene ko ple postapke. Ov boringja ple protiv o hovavno obožavibe hem pottikningja e narodo te obožavinel e Jehova. (Čitin 2. Letopisi 33:15, 16.) Te šaj te kerel adava, e Manasijaske valjangja hrabrost hem vera, soske ov beršencar sine lošno primer ple familijake, ple vodačenge hem ple narodoske. Ama keda phurilo, trudingja pe te anel ko redo nesave bukja so rumingja len. Verojatno šukar vlijajngja upro plo tikno unuko o Josija, kova so pokasno ulo but šukar cari (2. Car. 22:1, 2).

12. So šaj te sikljova bašo kaibe taro Manasija?

¹² So šaj te sikljova taro Manasija? Na samo so ponizno halilo pli greška hem  sine leske žal, nego kergja but poviše taro adava. Molingja pe hem rodingja milost. Promeningja ple postapke hem but trudingja pe te popravinel i šteta koja so kergja la. Hem dengja pestar sa te obožavinel e Jehova hem te pomožinel e javerenge te keren o isto. E Manasijaskoro primer dela nadež čak e najlošna grešnikonge. Leskoro iskustvo dokažinela kaj o Jehova tano „šukar hem spremno te prostinel“ (Ps. 86:5). O Jehova ka prostinel okolenge so čače kainena pe.

13. Vaker jekh primer kova so pomožinela amenge te haljova jekh važno pouka bašo kaibe.

¹³ O Manasija kergja nešto poviše nego samo te ovel leske žal bašo ple grevija. Adava sikavela amen jekh but važno buti bašo kaibe. Razmislin bašo akava primer: Džaja ki slatkarnica hem mangea te kine jekh torta. Ama namesto torta o prodavači dela tut jekh jaro. Dali ka ovel tuke adava dovolno? Sigurno kaj na! A ako o prodavači objasninela tuke kaj o jaro tano jekh važno sostojka tari torta, dali ka ubedinel tut te le adava jaro? Pa sigurno kaj na! Slično, o Jehova taro grešniko rodela čače te kainel pe. Ako e grešnikoske tano žal bašo leskoro grevo, adava tano šukar. Adava čuvstvo tano važno delo taro kaibe, ama nane dovolno. So javer mora te kerel o grešniko? Adava šaj te doznajna tari jekh sporedba so vakergja la o Isus.

14. Sar o buntovno čhavo tari e Isuseskiri sporedba sikavgja o prva znakija kaj kainela pe?

¹⁴ O Isus vakergja jekh ohrabruvačko sporedba bašo jekh buntovno čhavo koja soj pišimi ko Luka 15:11-32. Jekh terno manuš buningja pe protiv po dad hem gelo peske kheraldan ki jekh „dur phuv“. Ov adari počmingja te živinel nemoralno. Ama keda počmingja te ovel leske pharo ko životo, počmingja seriozno te razmislinel bašo adava so kergja. Halilo kobor pošukar sine leske džikote sine ko po dad. O Isus vakergja kaj akava terno manuš halilo pli greška. Ov odlučingja te iranel pe khere hem te molinel ple dade te prostinel leske. O momenti keda akava čhavo halilo kobor grešingja sine but važno, ama dali adava sine dovolno? Na. Ov valjani sine te promeninel ple postapke!

15. Sar o buntovno čhavo tari e Isuseskiri sporedba sikavgja kaj čače kainela pe?

¹⁵ O buntovno čhavo sikavgja kaj iskreno kainela pe bašo adava so kergja. Ov cidingja baro drumo te iranel pe khere. Palo adava keda reslja khere vakergja pe dadeske: „Grešingjum protiv o nebo hem protiv tute, na sium više dostojno te ovav vikimo tlo čhavo“ (Luka 15:21). Akale terneskere iskrena lafija sikavgje kaj ov manglja te popravinel plo amalipe e Jehovaja. Isto agjaar halilo kaj leskere postapke povredingje leskere  dade. Hem ov sine spremno te kerel sa so valjani te šaj te ovel palem pe dadea šukar. Čak sine spremno te ovel jekh taro ple dadeskere rabotnikija (Luka 15:19). Akaja sporedba nane samo jekh but šuži paramis. O načelija so isi ki late šaj te pomožinen e starešinenge keda trudinena pe te otkrinen dali nekoj so kergja seriozno grevo čače kainela pe.

16. Soske šaj te ovel pharo e starešinenge te proceninen dali nekoj čače kainela pe?

¹⁶ E starešinenge nane lokho te proceninen dali nekoj so kergja seriozno grevo palo adava čače kainela pe. Soske adava tano pharo? O starešine našti te čitinen o vile. Adaleske, ola trudinena pe te arakhen dokazija kolendar so šaj te dikhen kaj o objaviteli kergja celosno promena ko plo stavi bašo plo grevo. Ko nesave slučaija, nekoj šaj kergja doborom pharo grevo so o starešine šaj nane te oven uverime kaj ov čače kainela pe.

17. a) Kova primer sikavela kaj ako nekoj vakerela kaj leske žal, na značinela kaj čače kainela pe? b) Sar so pišinela ko 2. Korinkjanite 7:11, so mora nekoj te kerel te šaj te sikavel kaj čače kainela pe?

¹⁷ Razmislin bašo akava primer. Jekh phral kova so beršencar kerela preljuba, namesto te rodel pomoš, garavela adava tari pli romni, ple amala hem o starešine. Ko krajo o starešine doznajnena bašo adava. Keda o starešine vakerena leske kaj isi len dokazija, ov priznajnela so kergja hem čak izgledinela kaj leske but žal. Ama dali adava tano dokaz kaj ov čače kainela pe? Na. O starešine ka valjani te dikhen nešto poviše nego samo kaj leske žal. Akava phral na grešingja samo jekh puti soske momentalno sine duhovno slabo, nego leskere grešna postapke trajngje poviše vreme. Ov na priznajngja korkori plo grevo, nego javera doznajngje hem gele vakergje le ko starešine. Adaleske, o starešine ka valjani te dikhen kaj o grešniko iskreno meninela plo razmisluvanje, ple čuvstvija hem ple postapke. (Čitin 2. Korinkjanite 7:11.) Šaj ka valjani but vreme te nakhel te šaj te kerel o potrebna promene. Najverojatno, nesavo vreme ka ovel isklučimo taro sobranie (1. Kor. 5:11-13; 6:9, 10).

18. Sar šaj o isklučime te sikaven kaj čače kainena pe hem savo ka ovel o rezultati?

¹⁸ Te šaj te sikavel kaj čače kainela pe, okova soj isklučimo ka avel redovno ko sostanokija hem ka šunel e starešinengoro sovet te molinel pe hem redovno te proučinel i Biblija. Isto agjaar ka trudinel pe te izbeginel situacie kola so šaj te čhiven le te grešinel. Ako trudinela pe palem te ovel amal e Jehovaja, šaj te ovel sigurno kaj o Jehova ka prostinel leske hem kaj o starešine ka pomožinen leske palem te iranel pe ko sobranie. Džangjola pe, keda o starešine  trudinena pe te dikhen dali nekoj čače kainela pe, ola proceninena sekova slučaj posebno soske sekoja jekh situacija tani različno hem izbeginena te oven strogo.

19. So značinela nekoj čače te kainel pe? (Ezekiel 33:14-16)

¹⁹ Sar so dikhlem, te šaj nekoj čače te kainel pe mora te kerel poviše nego samo te vakerel kaj leske žal bašo grevo so kergja le. Mora te kerel promene ki pli godi hem ko plo vilo, hem te počminel te postapinel ko način so ka sikavel kaj kainela pe. Adava vklučinela te čhinavel ple pogrešna postapkencar hem palem te počminel te živinel sprema e Jehovaskere merilija. (Čitin Ezekiel 33:14-16.) E grešnikoske valjani te ovel najvažno palem te ovel paše e Jehovaja.

20-21. Sar šaj te pomožina nekaske so kergja seriozno grevo?

²⁰ O Isus objasningja jekh važno delo tari pli služba keda vakergja: „Aljum te vikinav e grešnikon te kainen pe“ (Luka 5:32). Amen da valjani te ovel amen i isto želba. Adaleske, so valjani te kera ako doznajngjem kaj nesavo amaro paše amal kergja seriozno grevo?

²¹ Ka kere samo šteta tle amaleske ako garavea leskoro grevo. Džabe ka trudine tut te garave le soske o Jehova sa dikhela (Izr. 5:21, 22; 28:13). Šaj te pomožine tle amaleske agjaar so ka vakere kaj o starešine mangena te pomožinen leske. Ako tlo amal na mangela te vakerel e starešinenge plo grevo, tegani tu valjani te vakere lenge hem agjaar ka sikave kaj čače mangea te pomožine leske. Akava tano but važno soske leskoro amalipe e Jehovaja tano ki opasnost.

22. So ka dikha ki sledno statija?

²² So ako nekoj kerela grevo poviše vreme hem o starešine odlučinena te isklučinen le? Dali adava značinela kaj na sikavgje leske milost? Ki sledno statija, ka dikha sar o Jehova milostivo ukorinela e grešnikon hem sar šaj amen te dža palo leskoro primer.