1. Nyi yí taɖo eji jɔnɔ mì ci mìnyi Yehowa Kunuɖetɔwoɔ?

CI MÌNYI Yehowa Kunuɖetɔwoɔ, eji jɔkɔ mì keke! Yehowa mɛwo yí mìnyi, mìdanasɛ mɔ mìnyi yi Kunuɖetɔwo sɔ to eŋɛnywi lɔ dradra koɖo Bibla kplakpla mɛbuwo ji. Nɔ mìvakpɔ mɛɖe ci shi “eji nɔnɔmɛ nywi le nɔ agbe mavɔ kpɔkpɔ” yí exɔ nyɔnɔnwi lɔɔ, ejɔnɔ ji nɔ mì sugbɔ. (Edɔ. 13:48, NWT) Mìkpɔnɔ jijɔ Yesu tɔ han. Ci yi nukplaviwo nu enunywi ciwo mɛ woto le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ niɔ, “[éɖɔ] koɖo jijɔ toto Gbɔngbɔn Kɔkwɛ mɛ.”—Luiki 10:1, 17, 21.

2. Lé mìatɛnŋ adasɛ do mɔ kunuɖeɖedɔ lɔ nyi dɔ vevi nɔ mìɔ?

² Edɔ vevi yí kunuɖeɖedɔ lɔ nyi nɔ mì. Apotru Pɔlu do ŋsɛn lanmɛ nɔ Timɔte yí nu ni mɔ: “Le ao gbe mɛ koɖo ao nukplakpla mɛ ɔ, nà kpɔ eoɖeki ji.” Le yi goduɔ, énu kpi mɔ: “Hwehunnɔ nu ɔ, nà hwlɛn eoɖeki koɖo amɛwo ciwo yí ɖo eto ao nukplamuwo gan.” (1 Tim. 4:16) Enyɔ cɛwo dasɛ mɔ, amɛhwlɛngandɔ yí mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ nyi. Mìkpɔnɔ mìwoɖekiwo ji nywiɖe, ɖo Mawu Fyɔɖuxu jumɛviwo yí mìnyi. Mìjinɔ mɔ mìwo nuwanawo ahɛn kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa yí agbesɔ koɖo eŋɛnywi ci mìdrakɔ. (Fili. 1:27) Nɔ mìdranɔ do nɔ kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖe yí biɔnɔ Yehowa lɔdu gbɔxwe ayi ɖe kunu nɔ mɛbuwoɔ, anyi ‘mìkpɔkpɔ mìwoɖekiwo ji nywiɖe.’

3. Amɛshiamɛ yí Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ atɛnŋ ajɔ ji nɔa? Na kpɔwɛ ɖeka.

³ Nɔ mìwakɔ ci ji mìkpe le Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ dradra mɛ can ɔ, amɛ sugbɔ le mìwo nyigbanmama mɛ tɛnŋ gbe enyɔ lɔ sese. Mìasɔ nɔviŋsu Georg Lindal kpɔwɛ. Yiɖekɛ yí ɖe kunu le Islande nyigban lɔ pleŋ ji so exwe 1929 vayi 1947. Éma mìwo wemawo kotokun nɛniɖe, vɔ mɛkuɖeka kpetii detrɔ Kunuɖetɔ o. Éŋwlɛ mɔ: “Amɛ sugbɔ wa nu shigbe mɔ wodelɔn do Bibla mɛ ŋɛdu lɔ ji hannɛ, vɔ enyɔ lɔ yí nyi mɔ, eŋɛnywi lɔ dejɔ ji nɔ wo o.” Ci wovasɔ ejugodu ŋɛnywidratɔ ciwo yí yi Gilead suklu ɖaɖa nɔ tɔxu nɔ kunuɖeɖedɔ lɔ can ɔ, amowo desɔ ɖe le nyɔ lɔ ji keke ɖe o. Exwe amashiɖekɛ godu gbɔxwe Islandetɔ ɖewo sɔ wowoɖekiwo na Yehowa keŋ wa ʒinʒindoshimɛ. *

4. Lé atɛnŋ awa nɔ mì nɔ amowo gbe eŋɛnywi lɔ seseɔ?

 ⁴ Ekunɔ lanmɛ nɔ amɛ nɔ amowo gbe Bibla kplakpla. Etɛnŋ wa nɔ mì shigbe lé ewa nɔ Pɔlu nɛ. Ci Ʒuifuwo sugbɔtɔ gbe mɔ yewodaxɔɛ ji se mɔ Yesu yí nyi Mɛsia gbe ci woɖoɔ, Pɔlu mɔ “vevisese gangan le [ye] jimɛ.” (Rɔm. 9:1-3) Taŋfuin èkplakɔ Bibla koɖo mɛɖe, èje agbla keŋ akpla nu lɔ yi nywiɖe, èdo gbe ɖaɖa sugbɔ do ta nɔ nukplavi lɔ vɔ égbe wawa do enu ci ekplakpla ji yí evaʒan mɔ àɖo te nukplakpla lɔ. Alo taŋfuin dekpɔ mɛɖe yí kpla Bibla koɖi keke ewa ʒinʒindoshimɛ o. Nɔ nyi ahan ɖe, woatɛnŋ amɔ eo yí wa afɛn a, alo ao kunuɖeɖedɔ lɔ dejɔkɔ ji nɔ Yehowaa? Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse amɛve cɛwo: (1) Nyiwo yí adasɛ mɔ mìwakɔ kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖeɔ? (2) Nyi mìatɛnŋ akpɔkɔ mɔ nɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ wawa mɛɔ?

5. Nyi yí taɖo edɔ ci mìwakɔ nɔ Yehowa dezɔnnɔ shigbe lé mìji do hweɖewonuɔ?

⁵ Bibla nu so mɛ ci yí wakɔ Mawu dro nu mɔ: “Enushanu ci yí e wanɔ nyi ejiɖuɖu.” (Eha. 1:3) Ci enyi ahan can ɔ, dedasɛ mɔ tɛgbɛɛ yí enushianu ciwo mìwanɔ nɔ Yehowa azɔn shigbe lé mìji do nɛ o. Ci mì pleŋ nyi nuvɔnmɛwoɔ, mìwo gbe “ɖɔ koɖo cukaɖa.” (Job 14:1) Sɔ kpe nɔ yɛɔ, evajɔnɔ mɔ mɛ ciwo yí delɔn do mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ ji tɛnŋ ɖo te mìwo dɔ lɔ. (1 Kor. 16:9; 1 Tɛs. 2:18) Ci enyi ahan ɖe, nyi Yehowa kpɔnɔ yí amɔ mìwakɔ kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖeɔ? Do jeshi Bibla gɔnmɛɖose ɖewo ciwo yí akpedo mì nu mìaɖo nyɔbiɔse cɛ ŋci.

6. Nyi Yehowa kpɔnɔ yí amɔ mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ mlɛkɔɔ?

⁶ Yehowa kpɔnɔ mìwo gblajejewo koɖo mìwo jidodo. Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ ékpɔ yí lɔnlɔn ci mìɖo ni na mìɖekɔ kunu koɖo zolelanmɛ, nɔ amowo dejikɔ mɔ yewoase can. Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Mawu de nyi majɔmajɔtɔ o. Mawu a ɖoŋwi edɔ pleŋ ciwo yí mí wa. Mawu a ɖoŋwi lɔnlɔn ci yí mí ɖo ni toto alɔ̀du ci mí do Yi mɛwo mɛ. Mawu a gbe ɖoŋwi mɔ mí a kpɔtɔ a donɔ alɔ̀ Yi mɛwo.” (Ebre. 6:10) Yehowa ɖonɔ ŋwi mìwo gblajejewo koɖo lɔnlɔn ci mìɖo ni, nɔ mìdeɖo Bibla nukplavi ɖe yí ewa ʒinʒindoshimɛ can. Eyi taɖo, sɔ nyɔ ciwo Pɔlu nu nɔ Korɛntitɔwo wa tɔo. Énu mɔ: “[Ao] dɔwawa de nyi enu gbali le Axwetɔ lɔ mɛ o,” nɔ dekpɔ enunywiwo tokɔ le dɔ lɔ mɛ shigbe lé èji do nɛ can.—1 Kor. 15:58.

7. Nyi mìatɛnŋ akpla so enyɔ ci apotru Pɔlu nu so yi kunuɖeɖedɔ lɔ nuɔ?

 ⁷ Apotru Pɔlu nyi ejugodu ŋɛnywidratɔ bibi ɖeka, éɖo hamɛwo do eju sugbɔ mɛ. Vɔ ci amowo nukɔ so Pɔlu nu mɔ yɛdenyi nukplamɛtɔ nywiɔ, dehlɛn amɛ nɛni ci nu ekpedo yí wotrɔ Kristotɔ keŋ sɔ hwlɛn ta nɔ yiɖeki o. Vɔ ci Pɔlu xokɔ nuxu so mɛ ciwo yí gbalikɔ yí nukɔ mɔ yewonyɔ wui nuɔ, éŋwlɛ mɔ: “Ŋ wanɔ edɔ wu wo.” (2 Kor. 11:23) Shigbe Pɔlu nɛɔ, tekpɔ aɖonɔ ŋwi mɔ enu ci yí le veviɖe nɔ Yehowa yí nyi egbla ciwo èdokɔ le edɔ lɔ wawa mɛ koɖo ao jidodo.

8. Nyi mìɖo aɖonɔ ŋwi so mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ nuɔ?

⁸ Mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ jɔnɔ ji nɔ Yehowa. Ci Yesu dɔ yi nukplavi 70 ɖaɖa Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ dragbeɔ, “[wo]trɔva koɖo jijɔ.” Nyi yí dokɔ jijɔ nɔ woɔ? Wonu mɔ: “Axwetɔ, gbɔngbɔn vwinwo can bubɔ nɔ mì le ao ŋkɔ mɛ.” Vɔ Yesu dra wowo susu do ci enu nɔ wo mɔ: “Mí ŋgbe kpɔ jijɔ do ci gbɔngbɔn vwinwo bubɔ nɔ mí ŋci o. Vɔ, mí kpɔ jijɔ, ɖo ɔ, wo ŋwlɛ míwo ŋkɔwo do jeŋkwimɛ.” (Luiki 10:17-20) Yesu nya mɔ denyi tɛgbɛɛ yí enujiŋ cɛ ajɔnɔ le wowo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ o. Mìdenya amɛ nɛni ci yí vatrɔ Yesu nukplaviwo le mɛ ciwo yí woɖe kunu nɔ mɛ le hwenɔnu o. Yesu nukplavi lɔwo ɖo anya mɔ, denyi ci amowo ɖo to wo ɖekɛ yí adɔ woakpɔ jijɔ o. Vɔ enu gangan ci yí ado jijɔ nɔ wo yí nyi woanya mɔ, edɔ ci yewowa jɔ ji nɔ Yehowa.

9. Nyi yí Galatitɔwo 6:7-9 nu mɔ mìakpɔ nɔ mìdena ta le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ?

⁹ Nɔ mìdena ta le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, mìakpɔ agbe mavɔ. Nɔ mìwakɔ ci ji mìkpe le Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ dradra mɛɔ, ‘mìado jinuku ciwo yí jɔ ji nɔ gbɔngbɔn kɔkwɛ’ nɔ mìtashi Mawu gbɔngbɔn kɔkwɛ lɔ yí ewanɔ dɔ le mìwo gbe mɛ. Nɔ enu ‘deci kɔ’ nɔ mì alo mìdena taɔ, Yehowa mɔ yeana agbe mavɔ mì nɔ mìdekpɔ mɛɖe yí kpedo nu ewa ʒinʒindoshimɛ can.—Hlɛn Galatitɔwo 6:7-9.

10. Nyi yí dɔ amowo ɖonɔ to mì le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ?

¹⁰ Enu ŋkɔtɔ ci yí akpedo mɛɖe nu yí axɔ nyɔnɔnwi lɔ yí nyi lé ele do le ji mɛ. Yesu na jinukudotɔ kpɔwɛ ɖeka yí sɔ ɖe nyɔ cɛ mɛ. Jinukudotɔ lɔ do jinuku do nyigban vovovo ji, vɔ ci yí je nyigban nywi ji ɖekɛ yí sɛn kuwo. (Luiki 8:5-8) Yesu mɔ nyigban vovovo lɔwo le dumɛ nɔ lé mɛ ciwo yí se “Mawu Nyɔ” lɔ jiwo wa nu do le emɔ vovovo ji. (Luiki 8:11-15) Shigbe jinukudotɔ nɛɔ, de mìwo yí ana enyɔ lɔ asɛn ku le ji mɛ nɔ mɛ ciwo mìɖe kunu nɔ o. Mìwo dɔ yí nyi mɔ mìakpɔtɔ adonɔ Fyɔɖuxu lɔ ŋɛdu jinuku nywiwo. Shigbe lé apotru Pɔlu nui nɛɔ, “amɛ ɖeka ɖeka a va xɔ fɛncu yiŋtɔtɔ sɔkudo edɔwawa yiŋtɔtɔ nu,” denyi enu ciwo ato so yi dɔwawa mɛ yí woakpɔ acu fɛn lɔ ni o.—1 Kor. 3:8.

11. Nyi yí taɖo Yehowa kpɔ jijɔ do Nowe kunuɖeɖedɔ lɔ nu ci mɛɖe deɖo to yi can ɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹¹ So xoxo hwenu yí Yehowa mɛwo ɖenɔ kunu yí amowo desɔnɔ ɖe le wowo nyɔ ji o. Le kpɔwɛ mɛ, Nowe ci yí nyi “enyɔ jɔjwɛ dratɔ” ɖe kunu na nɔ exwe 40 alo 50 han. (2 Piɛ 2:5) Kankandoji li mɔ, Nowe kpɔkɔ emɔ mɔ amowo aɖo to ye vɔ Yehowa denu nyɔ ɖe ci yí dasɛ mɔ ajɔ ahan o. Vɔ ci Mawu nakɔ mɔdasɛnamɛwo Nowe so tɔjihun lɔ nuɔ, émɔ: “Eo, evio ŋsuviwo, ashio koɖo eviowo shiwo, mí  pleŋ mí a ɖo tɔjihun lɔ mɛ.” (Gɔnm. 6:18) Sɔ ta nɔ cɛɔ, ci Yehowa nakɔ jinjinmɛ, kekemɛ koɖo ejiyiyimɛ nɔ arki lɔɔ, Nowe tɛnŋ do jeshi mɔ amowo dasugbɔ aɖo to ye o, ɖo nɔ wosugbɔɔ, wodakpɔ texwe le tɔjihun lɔ mɛ o. (Gɔnm. 6:15) Nyɔnɔnwi nyao, mɛɖeka kpetii deɖo to Nowe le xexe vwin ŋtɔ́ mɛ o. (Gɔnm. 7:7) Yehowa do hwɛ Nowe mɔ yɛwa fɛn wa kunuɖeɖedɔ lɔa? Oo! Le Mawu gbɔɔ, Nowe wa kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖe, ɖo edɔ ci Yehowa dɔɛ mɔ yɛ le wa yí ewa pɛɛ.—Gɔnm. 6:22.

12. Nyi yí kpedo enyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi nu yí ele jijɔ mɛ le yi kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ci amowo gbe nyɔ lɔ yí ci yumɛ ni can ɔ?

¹² Ahanke enyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi can ɖe kunu na nɔ exwe 40 han ci amowo deɖo to yi can yí gbecikɔ yumɛ ni. Ci amowo ‘zui yí gbaliɔ,’ égbɔjɔ keke mɔ yeatashi dɔ lɔ. (Ʒer. 20:8, 9) Vɔ kpɔ Ʒeremi dena ta o! Nyi yí kpedo nu eɖu gbɔjɔgbɔjɔ lɔ ji keŋ kpɔ jijɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ? Ésɔ susu ɖo enu amɛve ji. Ŋkɔtɔ, Ʒeremi nya mɔ Mawu ŋɛ ci yedokɔ nɔ jukɔn lɔ ana woaɖo “emɔkpɔkpɔ koɖo esɔmɛ” nywi. (Ʒer. 29:11, NWT) Amɛvetɔ, Yehowa yí can Ʒeremi nɔ anɔ yi dumɛ keŋ anu yi nyɔ nɔ jukɔn lɔ. (Ʒer. 15:16) Mìwo can eŋɛnywi ci mìdrakɔ nɔ amowo ana woaɖo emɔkpɔkpɔ le xexe vwin cɛ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa yí dɔ edɔ mì yí mìnyi yi Kunuɖetɔwo. Nɔ susu vevi amɛve cɛwo le tamɛ nɔ mìɔ, ana mìale jijɔ mɛ nɔ amowo gbe eŋɛnywi lɔ can.

13. Nyi mìkpla le Yesu labalu ci yí le Maki 4:26-29 mɛɔ?

¹³ Vivivi yí woshinnɔ le gbɔngbɔn mɛ. Yesu dasɛ nyɔ cɛ le labalu ci edo kudo agbledetɔ ci yí dɔn alɔn nu. (Hlɛn Maki 4:26-29.) Ci edo jinuku lɔwo ɖegbɔɔ, woshin vivivi, datɛnŋ awa ŋɖe nɔ woashin haŋ zeɖeka o. Taŋfuin eɔ can, èɖo anɔ te na nɔ hwenu jinjin ɖe gbɔxwe avakpɔ mɔ ao Bibla nukplavi lɔ wakɔ do enu ci ekpla ji. Shigbe lé agbledetɔ lɔ datɛnŋ awɛ keke jinuku lɔ ashin kaba shigbe lé yɛjikɔ do nɛɔ, ahanke mìdatɛnŋ awɛ keke mìwo Bibla nukplaviwo ayi ŋkɔ kaba shigbe lé mìwo ji do nɛ o. Eyi taɖo ŋgbegbɔjɔ alo ana ta nɔ nukplavi lɔwo deyikɔ ŋkɔ kaba shigbe lé eɔjikɔ do nɛ o. Mìɖo ado ʒinxo shigbe agbledetɔ lɔ nɛ, keke je hwecinu mìwo nukplaviwo asɔ gbeta keŋ asɛn Yehowa.—Ʒaki 5:7, 8.

14. Kpɔwɛ ci yí dasɛ mɔ yɛatɛnŋ axɔ gamɛ gbɔxwe amowo axɔ nyɔnɔnwi lɔɔ?

¹⁴ Le nyigbanmama ɖewo mɛɔ, exɔnɔ gamɛ gbɔxwe amowo xɔnɔ nyɔnɔnwi lɔ. Mìakpɔ enu ci mɛ yí Gladys koɖo Ruby Allen ciwo yí nyi nɔjinɔwo to. Le exwe 1959 mɛɔ, wonyi gbeshiagbe mɔɖetɔwo le Quebec jugan mɛ le Canada. * Ci amowo vɔnkɔ nɔ enyɔ ci wowo kpenawo koɖo Katoliki fadawo anu alo nu ci woawa koɖo wo nɔ woxɔ Kunuɖetɔwoɔ, ena wodejinɔ mɔ yewoase Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ o. Gladys nu mɔ: “Mìwanɔ so axomɛ yi axomɛ gaxoxo amɛnyi ŋkeke ɖeka duu keke na nɔ exwe ve, vɔ mɛɖekɛ dehun hɔn nɔ mì o. Nɔ wova hɔn lɔ gbɔ yí nya mɔ mìwo yɔɔ, wotrɔnɔ zeɖeka! Vɔ mìdena ta o.” Ci hwenu lɔwo vayikɔɔ, amowo trɔ adɛn yí sugbɔtɔ vatɔ eto ɖoɖo. Hamɛ amɛtɔn yí le jugan ŋtɔ́ mɛ gbɛ.—Ezai 60:22.

15. Nyi yí 1 Korɛntitɔwo 3:6, 7 kpla mì so nukplaviwowawadɔ lɔ nuɔ?

¹⁵ Woakpedo mɛɖe nu avanyi Kunuɖetɔ  denyi mɛkuɖeka dɔ o. Mɛshiamɛ le hamɛ lɔ mɛ yí akpedo nukplavi ɖe nu keke awa ʒinʒindoshimɛ. (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 3:6, 7.) Kpɔwɛ ɖeka ke. Eŋɛnywidratɔ ɖeka sɔ trakti alo enyɔdrawema ɖeka nɔ mɛɖe ci nyɔ lɔ jɔ ji nɔ. Vɔ nɔviŋsu lɔ vakpɔ mɔ yedatɛnŋ ayi mɛ lɔ gbɔ do gamɛ ci yewoɖo ji o. Eyi taɖo enu nɔ nɔviŋsu bu mɔ yɛ le yi mɛ lɔ gbɔ. Eyi nɔviŋsu lɔ tɔ Bibla kplakpla koɖi. Évakplɔnɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu buwo yí woyi kplanɔ nu koɖo nukplavi lɔ. Wowo ɖekaɖeka donɔ ŋsɛn nukplavi lɔ le emɔ vovovo ji. Nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu lɔwo ɖekaɖeka akpedo nu yí yi xɔse asɛnŋ doji. Shigbe lé Yesu nui nɛɔ, jinukudotɔ koɖo junuɖetɔwo pleŋ yí kpɔnɔ jijɔ nɔ mɛɖe wa ʒinʒindoshimɛ.—Ʒan 4:35-38.

16. Nyi yí taɖo àtɛnŋ akpɔ jijɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nɔ lanmɛ denɔnɔ eo shi alo ŋsɛn vɔ nɔ eoɔ?

¹⁶ Taŋfuin detɛnŋ gbeɖekɔ kunu yí wakɔ nukplaviwowawadɔ lɔ shigbe lé èji do nɛ o, ɖo ao lanmɛ degbesɛnŋ abi ŋsɛn tɔ ɖeɖe kpɔtɔ nɔ eo. Nɔ egbele ahan can ɔ, àtɛnŋ akpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ le edɔ ci èwakɔ le jinukuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Kpɔ enu ci yí jɔ do Efyɔ Davidi ji hwenu yɛ koɖo ŋsu ciwo yí zɔnnɔ koɖi hwlɛn wowo xomuwo gan le Amalesiti flafinɔwo gbɛbɔbɔ ɖeka shi yí xɔ wowo nuwo. Enu cikɔ nɔ ŋsu sanŋdi amɛve le wo mɛ yí wodetɛnŋ kplɔ wo yi ahwa lɔ gbe o, woci agbanwo gbɔ. Ci mɛ ciwo yí yi ahwagbe ɖu jiɔ, Davidi mɔ woama enu ciwo wohɛn gbɛ sɔsɔminasɔɛ, mɛ ciwo yí yi ahwagbe daxɔ wu mɛ ciwo yí ci agbanwo gbɔ o. (1 Sam. 30:21-25) Ahanke ele le nukplaviwowawadɔ ci mìwakɔ le xexeɛ pleŋ mɛ nɛ. Taŋfuin detɛnŋ kpe ji yí wakɔ sugbɔ le kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ shigbe lé èji do nɛ o. Vɔ nɔ èvlɛ yí wakɔ ci ji èkpeɔ, àtɛnŋ akpɔnɔ jijɔ nɔ amɛyoyu ɖe jeshi Yehowa keŋ wa ʒinʒindoshimɛ.

17. Nyi yí taɖo mìɖo ado akpe nɔ Yehowaɔ?

¹⁷ Akpe gangan yí mìdokɔ nɔ Yehowa mɔ lɔnlɔn cucui yí esɔ ŋkuvi nywi kpɔnɔ sumɔsumɔdɔ ci mìwakɔ ni. Énya mɔ mìdatɛnŋ aʒin amowo ji nɔ woaɖo to mì keŋ asin o. Vɔ lé mìdokɔ vevi kunuɖeɖedɔ lɔ koɖo lé mìluin do ji yí esɔ susu ɖonɔ yí cunɔ shi nɔ mì. Égbekpla mì lé mìawɛ akpɔnɔ jijɔ le akpaxwe ci mìwakɔ le jinukusɔsɔdɔ lɔ mɛ. (Ʒan 14:12) Mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo nu ajɔ ji nɔ Yehowa nɔ mìdena ta o!