Na yabe̱ nde o Holand o mbu 1948. Mbu mu bupe̱, mbia mam mwalo o ja o São Paulo, o Bresil. Bayedi bam ba ta be̱ bala o ebasi ponda ye̱se̱, biso̱ be̱se̱ pe̱ di ta di langa Bibe̱l ebiamu te̱. O mbu 1959, jasumwe̱ o Bresil na biso̱ jala o Amerika, nde di boka o mundi ma Massachusetts.

Sango asu a boli ebolo na ngińa o bwam ba sombwea mbia masu ma bato lo̱mbi. A boli ńai na ńai a bebolo, k’eyembilan andise̱ nunga o ngea, a longi mangea, a boli pe̱ ebolo o dio diwo̱ la avio̱n. Mbia mwe̱se̱ mu ta muńe̱nge̱ ponda a kusino̱ ebolo o di dio la avio̱n ońolana nik’e ta e bola biso̱ epolo o wala o lo̱ndo̱ ponda ye̱se̱.

Ke̱ na dia na mala o esukulu, na ta na baise̱ mbame̱ne̱ ponda ye̱se̱ ná, ‘Mo̱ nje na me̱nde̱no̱ bola ke̱ na mákoka e?’ Mako̱m mam mō̱ ma po̱si wala o universite, mane̱ pe̱ ma po̱so̱ ebol’a sonja. Nde mba na si ta na pula bola ebol’a sonja ońolana na si ta na to̱ndo̱ bekwali to̱ son, na si ta pe̱ to̱ na pula jana bewe̱nji. Na no̱ngi so̱ nde bedomsedi ba wala o universite ná na sambe ebol’a sonja. Nde oteten am wone̱, na ta na pula jongwane̱ bato, ońolana na ta no̱nge̱le̱ ná bola la nika di me̱nde̱ bola ná longe̱ lam di be̱ne̱ janda.

O universite, noko nde anthropologie (nika ńe nde jokwa la bose̱di, bede̱mo, na longe̱ la bato ba benama) ońolana na ta na pula bia ne̱ni longe̱ di botedino̱. Bokwe̱le̱ biso̱ ná moto a wu nde na ńama, balēdi ba ta pe̱ ba pula ná di dube̱ ná nika ńe mbale̱. Nde ońol’am beteledi bō̱ ba tano̱ ba bola biso̱ be si ta be te̱nge̱ne̱, ba ta pe̱ nde ba kwalane̱ biso̱ ná di dube̱ mo̱ nika esibe̱ mboṅ to̱ po̱, nje ye diwengisan na nje dibie̱ la wase di mabaise̱no̱.

O belēdi bena di kusino̱, ba s’okwe̱le̱ biso̱ bete̱sedi jombwea nje ye bwam na nje ye bobe. O diwengisan, ba ta nde bokwe̱le̱ biso̱ ná jangame̱n bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu ná di tongwe̱le̱ o universite. Na ta be̱ na senga bwam ke̱ ne o mandema na mako̱m mam, na ke̱ na mano̱ngo̱ son a banga, nde mu muńe̱nge̱ mu ta nde ma son a ponda. Na ta be̱ na baise̱ mbame̱ne̱ ná ‘Mo̱ longe̱ lena di be̱n janda din na mbale̱ e?’

Na timbi wala ja o mundi ma Boston, na mba na botea wala o universite owo. O bwam ba sawa esukul’am, na ta na bola ebolo o pond’a mawumse̱, o niponda nde na dongame̱nno̱ Mboṅ a Yehova ka nged’a boso. Diko̱m lam l’ebolo diwo̱ di kwalisane̱ mba jombwea “midiyo samba” mi maso̱be̱ o bepasi 4 ba kalat’a Daniel, na mo̱ di tele̱ye̱ pe̱ mba ná je nde o mińa misukan. (Dan. 4:13-17) Na pomane̱ so̱ṅtane̱ ná na bengi te̱ be̱ne̱ bekwali ka ben nde na dube̱ pe̱ mo̱, e me̱nde̱ pula ná na tukwe longe̱ lam. Na kumo so̱ nde ńa di diko̱m lam l’ebolo mīla.

O universite, na po̱si nde o bupe̱ ngea ni mabole̱ mba epolo o te̱ mpuli o bola ebolo o Amerika ńa Mikondo. Na ta no̱nge̱le̱ ná nongwane̱ te̱ bato, nik’e me̱nde̱ bola ná longe̱ lam di be̱ne̱ janda. Nde ombusa ponda na timbi so̱ṅtane̱ ná to̱ bola la nika di si mabola ná longe̱ lam di be̱ne̱ janda. Nika na si so̱ino̱ nje na tano̱ na wasa, nembe̱ o wala o universite.

O Emiase̱le̱ 1970, nalo o Amsterdam, o Holand, o bola ebolo o mulemlem ma dio la avio̱n we̱ni sango am a bolino̱ ebolo. Y’ebolo e ta e bola ná nale o malo̱ndo̱ jita, na pe̱pe̱le̱ so̱ Afrika, mindi ma Amerika, Europa, na Asia. Na so̱ṅtane̱ ná mindi me̱se̱ na tano̱ na pe̱pe̱le̱ mi ta nde mi be̱ne̱ milemlem ma mitakisan, to̱ moto pe̱ a si ta a bia ne̱ni bo̱le̱ mo̱. Na ta te̱ nde na pula bola lambo la mweńa o longe̱ lam. Na no̱ngi so̱ bedomsedi ba timba o Amerika o jokwa o mulemlem ma universite na tano̱ o Boston.

Nde esukulu e s’ongwane̱ te̱ nde mba o so̱ malabe̱ ma myuedi mam jombwea longe̱. Na si ta na bia nje bola, na mba na baise̱ so̱ mulēd’am mō̱ malea. Na ta mańaka ponda a kwalane̱no̱ mba ná: “We nde benga jokwa ońola nje? Ese̱le̱ nika.” Na ta muńe̱nge jita o senga ma malea. Nasumwe̱ so̱ o universite; na si te̱se̱ pe̱ myende mam wo to̱ buńa.

Kana longe̱ lam di si tano̱ te̱ nde di be̱ne̱ janda, na lati na dibo̱to̱ diwo̱ la bato bena ba si ta ba die̱le̱ longe̱ labu kaponda bose̱di ba bato ba benama, na bena ba ta ba kwala ná ba masue̱le̱ musango na ndolo. Biso̱ na mako̱m mam mō̱ jasumwe̱ o Amerika, na biso̱ jala o Akapulko o Meksiko. Di ta nde di ja na bato bena ba mabele̱no̱ ná Hippies, bena ba si ta ba bupe̱ bete̱sedi  ba longe̱, e ta pe̱ nde ye̱ne̱ne̱ biana ba si be̱n mitakisan to̱ mō̱ o longe̱. Nde na jaino̱ na babo̱, na pomane̱ so̱ṅtane̱ ná longe̱ labu di si be̱n janda, di si mawana pe̱ to̱ bonam ba mbale̱. O sumo te̱ nika, ne̱n pe̱ ná bato jita oteten abu ba titi mbale̱ to̱ jemea.

O niponda, na botedi jo̱nge̱le̱ lambo diwo̱ lena na tano̱ na pula bola ke̱ ne muna. Na ta na pula be̱ mwaned’a medi ma munja. Nde ná na tongwe̱le̱, na ta nangame̱n be̱ne̱ bo̱lo̱ ba mbame̱ne̱. Nika diko̱m lam Tom a tano̱ a pula bola mulemlem ma lambo, biso̱ na mo̱ di no̱ngi so̱ bedomsedi ba yo̱mbo̱ o wase ńe̱se̱ tongwea na munja. Na ta na pula so̱ eyondi ewo̱ ya mpesa we̱ni na wusano̱ boka etum na myeka ma bato ba benama.

Biso̱ na Tom di te̱m o Arenys de Mar, be̱be̱ na Barselon o Pańa. Di po̱ino̱ owo, na biso̱ janda bo̱lo̱ bonde̱ne̱ ba meta 9.4 bo ta bo be̱ne̱ dina ná Llygra. Di po̱ngulane̱ bo bo̱lo̱ ná di we̱le̱ dua o munja esibe̱ mbeu a ńolo to̱ po̱. Nika di si tano̱ musunga o tunge̱ owe̱ni di tano̱ jala, di sumo mote̱r ma bo̱lo̱ na biso̱ di we̱le̱ mo̱ mbasan, nde di bolane̱ y’epolo o kombe̱ madiba ma ńo̱. O bwam ba we̱le̱ duane̱ bo̱lo̱ basu bonde̱ne̱ o bepolo we̱ni myo̱lo̱ misadi mi maduano̱, jandi pai iba ya meta 5. Di se̱le̱ te̱me̱ o Seychelles, o tub’a India. Mpuli masu mu ta nde ná jale la mbe̱ng’a Afrika, na la Cap de Bonne-Espérance o Afrika ńa Mikondo. Ná di so̱ ngea, di bolane̱ ngengeti, maduta ma mindi, kalati, na belongisan bepe̱pe̱. Mbadi di tano̱ di so̱ ná te̱ite̱i we̱ni di maso̱be̱no̱ e ta be̱ e ńakisane̱ mba jita.

Di pomane̱ so̱ṅtane̱ ná edun asu ya bo̱lo̱ e si me̱nde̱ tungane̱ biso̱. Madiba ma ta be̱ ma so̱lo̱ o bo̱lo̱ lambo ka 22 ma lita hawa te̱! Ka nje te̱ na kwalino̱ o byingedi, ponda mùdi mu botedino̱, na bo bo̱ngo̱ na mba na kane̱ ka nged’a boso, na kakane̱ Loba ná jongi te̱, na me̱nde̱ wasa bia mo̱. Mùdi mu bo̱i, na mba na londise̱ kakane̱ lam.

Na botedi langa Bibe̱l ke̱ di dia o munja. Keka te̱ dutea ne̱ni na tano̱ na senga bwam niponda na tano̱ na ja o bo̱lo̱ bam o munja ma Mediteranea etum na mundi, nde ne̱ne̱ ńai na ńai a sue, na ne̱ni munja mi sanjame̱no̱ etum wone̱. Bulu, na ta be̱ na tańa ke̱ na me̱ne̱ ne̱ni ngengeti i londino̱ o mo̱ń, na nik’e bata bola mba mbaki ná Loba e, na ná a mombwea mot’a benama.

Ombusa biso̱ tombise̱ woki to̱ ininga o munja, di po̱i o Alikante o Pańa, na biso̱ jandise̱ bo̱lo̱ basu, nde janda bo̱lo̱ ba peńa. Di si pomane̱ kusa moto nu ta nu pula janda y’edun a bo̱lo̱ e tubedi yena e si be̱n pe̱ to̱ mote̱r; nde nik’e si ńakisane̱ biso̱! Na tombwane̱ so̱ ni ponda o langa Bibe̱l.

Etum te̱ na tano̱ na langa Bibe̱l, nika pe̱ nde na tano̱ na bata so̱ṅtane ná ni kalati ńe ná ńongwane̱ biso̱ o tongwe̱le̱ o longe̱. Na ta mańaka o je̱ne̱ ne̱ni Bibe̱l e matele̱ye̱ ná bwē ne̱ni be̱ne̱ bedangwedi ba bwam, o mulemlem ma ponda pe̱ na ta na baise̱ mbame̱ne̱ ońola nje bato jita ba makwalano̱ ná be kriste̱n nde ba banga bupe̱ belēdi ba Bibe̱l; mbame̱ne̱ pe̱ na ta o mu muso̱ngi.

Na no̱ngi so̱ bedomsedi ba tukwa longe̱ lam, na mba n’ese̱le̱ ńo̱ la banga. Na ta na dube̱ ná bato bō̱ be bena ba madie̱le̱ longe̱ labu kaponda bete̱sedi ba Bibe̱l, na ta pe̱ na pula so̱ babo̱. Na kane̱  Loba ngedi ni londe̱ iba, na baise̱ mo̱ ná ongwane̱ mba o so̱ ba bato.

Na ta nde no̱nge̱le̱ ná nangame̱n nde wala o bebasi be̱se̱ natē̱ na so̱ ebas’a mbale̱. Ke̱ ne o dangwa o mangea ma Alikante, na mba ne̱ne̱ milongi ma bebasi jita. Nde mi milongi mi ta mi be̱ne̱ njimbidi, e si ta so̱ ndutu o so̱ṅtane ná be bebasi be titi ba mbale̱.

Ebiamu a Eti ewo̱, na ta na ja omo̱ń a mudongo mō̱, na mba na kumwa langa kalat’a Yakobo 2:1-5 ni malee̱ ná ndando e s’angame̱n be̱ oteten a bato ba m’bwaṅ na ba tue. Ke̱ na nitimba o bo̱lo̱, ne̱n epolo ewo̱ e ta nde ka ndabo a ebasi we̱ni ba tilino̱ ná: “Ndabo a Janea ńa Mboṅ a Yehova.”

Na mba na dutea ná ‘Nangame̱n we̱le̱ ban bato o kekise̱. Jombwe te̱ neni ba me̱nde̱no̱ kasa mba.’ Ningedi so̱ o Ndabo a Janea na myende mi telam, na mase̱du, na trosisi ni ńawedi. Moto nu ta o bekasedi a no̱ngi mba, na mo̱ ala jese̱ mba o mbasan ma muto mō̱ nu mákokwe̱ mimbu, na nu muto ongwane̱ mba na muyao mwe̱se̱ o tele̱ bebasi ba Bibe̱l bena mutombise̱ ekwali a tano̱ a langa. O su la ndongame̱n, muyao ma bato be̱se̱ bena ba po̱i o some̱ mba mu ńakisan mba. Mome mō̱ a bele̱ mba ombo’ao ná di kwale, nde kana na si tano̱ na mábo̱le̱ langa Bibe̱l, na kwalane̱ nde mo̱ ná “Ponda na me̱nde̱no̱ be̱ be̱be̱, na me̱nde̱ langwea wa.” Na botedi so̱ jukea o ndongame̱n ye̱se̱.

Ombusa woki to̱ ininga, nalo ombo’a nu mome, na mo̱ alabe̱ myuedi mam me̱se̱ jombwea Bibe̱l. Woki ni bupe̱, a boli mba mukuta mu londi na mbo̱t’a mpesa. A kwalane̱ mba ná moto nu be̱n yi mbo̱ti e o beboa ońolana a sengane̱ mbenda ńe o Bibe̱l ni makwale̱ ná jangame̱n to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱, na ná di s’angame̱n jana bila. (Yes. 2:4; Yohane 13:34, 35) Tatan na ta mbaki ná na so̱i nje na tano̱ na wasa, nika ńe nde bato bena ba mawe̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo! Mpuli mam mu si ta pe̱ ná na so̱ eyond’a mpesa we̱ni ja, nde mu ta nde ná nokwe Bibe̱l o njiba. Na timbi so̱ o Holand.

Na po̱ngi mińa mine̱i ma lo̱ndo̱ ná na tunge̱ o mundi ma Groningen o Holand. Na ta nangame̱n wasa ebolo o bwam ba sombwea mbame̱ne̱. O sapi po̱ ńa kapinta we̱ni na tano̱ na wasa ebolo, dipapa la myuedi ba bolino̱ mba di ta di baise̱ o njik’ebasi neno̱. Na tili nde ná “Mboṅ a Yehova.” Ponda mube̱ne̱ sapi a langino̱ dipapa lam, ne̱n nde ne̱ni boso bao bo tukono̱, na mo̱ a kwalane̱  mba ná “Na me̱nde̱ bele̱ wa.” Nde a si bele̱ mba to̱ buńa.

O sapi nipe̱pe̱ ńa kapinta, nalo o baise̱ mube̱ne̱ mo̱ nga a be̱n ńo̱ng’a jongwane̱. A baise̱ mba mapapa mam m’esukulu na ma ebol’am esukan. Na tele̱ye̱ mo̱ ná na boli ebol’a kapinta o bo̱lo̱ bō̱ o bwam ba po̱ngulane̱ mo̱. O mańaka mam me̱se̱, a kwalane̱ nde mba ná “We ná o botea we̱nge̱ nde na si mapula mitakisan to̱ mō̱, ońolana ne nde Mboṅ a Yehova, na madie̱le̱ pe̱ nde longe̱ lam bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l.” Na ta mańaka jita, na mba nalabe̱ mo̱ ná “Mba pe̱ ne nde Mboṅ a Yehova!” Nde nika na tano̱ na be̱ne̱ ńo̱ a bwaba na mase̱du, a so̱ṅtane̱ ná na titi mo̱. Na mo̱ a kwalane̱ mba ná “Na me̱nde̱ jokwa Bibe̱l na wa!” Nemedi na muńe̱nge̱ mwe̱se̱. Na so̱ṅtane̱ so̱ ońola nje nune̱ mot’a sapi a si bele̱no̱ mba. Yehova nde a ta alabe̱ muka mam. (Mye. 37:4) Na boli ebolo o sap’a nu munasango mbu mō̱. O ni pambo a ponda, nokwo Bibe̱l na mo̱, na mba na dubisabe̱ o Dimo̱di 1974.

Ombusa mo̱di mō̱, na no̱ngi ebol’a paonia, na nik’e wanea mba muńe̱nge̱ munde̱ne̱. Mo̱di mu bupe̱, nalo o Amsterdam o sue̱le̱ dibo̱to̱ la peńa la eyem’a Pańa. Na ta muńe̱nge̱ o tombise̱ mokwa ma Bibe̱l na eyem’a Pańa na ya Potoki! O Emiase̱le̱ 1975, na kusi edube ende̱ne̱ o bolea ka paonia ńa tobotobo.

Buńa bō̱, munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Ineke nu ta nde paonia ńa tobotobo, a po̱i o jukea na biso̱ o ndongame̱n a eyem’a Pańa o lee̱ biso̱ mokwe̱ Bibe̱l na mo̱ nu maje̱ o Bolivia. Biso̱ na Ineke di no̱ngi bedomsedi ba bata biane̱ tongwea na maleta, na biso̱ di so̱ṅtane̱ ná di be̱n nde mulemlem ma mpuli. Di bane̱ o mbu 1976, nde di benga bolea ka paonia ya tobotobo natē̱ o mbu 1982 ponda di belabe̱no̱ o jukea o klasi ni londe̱ 73 ńa esukul’a Gilead. Di ta mańaka na muńe̱nge̱ ná di lomabe̱ nde o Mbe̱ng’a Afrika, we̱ni di boledino̱ mbu mitanu o Mombasa o Kenya! O mbu 1987, di lomabe̱ o Tansania, we̱ni mwekan ońola ebol’a dikalo mu tano̱ mu másumwabe̱. Di jai owo 26 ma mbu, obiana di matimba o Kenya.

Jongwane̱ la bato o bia mbal’a Bibe̱l di boli ná longe̱ lam di be̱ne̱ janda. K’eyembilan jokwa lam laboso o Mombasa di ta nde mome mō̱ ńena na dongame̱nno̱ ke̱ je o te̱ dikalo o ngea. Ponda na bolino̱ mo̱ kalat’a mo̱di iba, a baise̱ nde mba ná: “Na bo̱le̱ te̱ langa yin kalati iba, nje epe̱pe̱ nangame̱nno̱ bola e?” Woki ni bupe̱, di botedi nde jokwa Bibe̱l o kalati Vous pouvez vivre éternellement sur une terre qui deviendra un paradis, ńena ni ta nde ni wa busa na eyem’a Swahili. A dubisabe̱ mbu mu bupe̱, na mo̱ a timba paonia ńa pond’a mususu. Botea niponda, mo̱ na munj’ao bongwane̱ be̱be̱ na 100 bato o bake̱ mańolo na dubisane̱.

Nged’a boso na so̱ṅtane̱no̱ janda la longe̱, na sengi nde ka nu mot’a ńunga nu so̱i musanga ma tiki, na nu si puli pe̱ bo̱lo̱ne̱ mo̱. (Mat. 13:45, 46) Na ta na pula tombise̱ longe̱ lam le̱se̱ o jongwane̱ bato bape̱pe̱ o so̱ janda la longe̱ la mbale̱. Biso̱ na munj’am je̱n ná Yehova a mongwane̱ baboledi bao o be̱ne̱ longe̱ di be̱n janda.