1. Njika malea ńamuloloma Petro a bolino̱ kriste̱n e, ońola nje pe̱ we̱le̱ la mo̱ o ebolo leno̱ ná le̱ne̱ne̱ ka lambo di titi ná di bolane̱ e?

E BE̱ ná di be̱n nde dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń to̱ o wase̱, malea mena ńamuloloma Petro a bolino̱ kriste̱n yo̱kisabe̱ ya ebwe’a mbu yaboso me ná mongwane̱ biso̱. A tili ná: “Nde kana nu nu bele̱ bińo̱ eno̱ bosangi, bińo̱ pe̱ be̱ bosangi o bedangwedi bańu be̱se̱; ebanja e tilabe̱ na: Bińo̱ be̱ bosangi, ebanja mba ne bosangi.” (1 Pet. 1:15, 16) Be byala be malee̱ ná je ná jembilane̱ Yehova, mo̱ ńena ńe bosangi o dikala lasam. Nde jangame̱n pe̱ be̱ bosangi o bedangwedi basu. Nika ńe ná ńe̱ne̱ne̱ ka lambo di titi ná di bolane̱ ońolana di titi ke̱nge̱nge̱. Petro mo̱me̱ne̱ a po̱ngi mawuse̱ jita; nde eyembilan ao e malee̱ ná je ná di “be̱ bosangi.”

2. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

² O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea min myuedi: Nje be̱ la bosangi di mapulano̱ kwala e? Nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea bosangi ba Yehova e? Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bosangi o bedangwedi basu e? Njika mulatako mwe oteten a be̱ lasu la bosangi na mulatako masu na Yehova e?

3. Nje bato jita ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea be̱ la bosangi e, nde owe̱ni jeno̱ ná di bia ná te̱ite̱i nje ye be̱ la bosangi e?

³ Bato jita ba mo̱nge̱le̱ nde ná moto ńe bosangi e nde moto nu mabo̱te̱ mbo̱t’ebasi ya tobotobo na ńena nu si ma yo̱ lo̱ to buńa. Nde di jo̱nge̱le̱ di si te̱nge̱n. Yehova, ńena ńe bosangi, e nde “Loba la bonam.” (1 Tim. 1:11) Ba pe̱ bena ba maboleye̱ mo̱ be “bonam.” (Mye. 144:15) Yesu a sai bato bena ba ta be̱ ba bo̱to̱ mbo̱t’a tobotobo, nde ba bola pe̱ mambo ma bwam ná bato be̱ne̱ babo̱. (Mat 6:1; Marko 12:38) Nje Bibe̱l e makwalano̱ e mongwane̱ kriste̱n a mbale̱ o bia nje ye be̱ la bosangi. Je mbaki ná Loba lasu  la bosangi na la ndolo a si me̱nde̱ bola biso̱ byanedi di titino̱ ná di bupe̱. Yehova a kwalane̱ so̱ te̱ biso̱ ná “bińo̱ be̱ bosangi,” je mbaki ná je ná di bola nika. Nde obiana di mabe̱ bosangi o bedangwedi basu, jangame̱n se̱le̱ bia nje be̱ la bosangi di mapulano̱ kwala.

4. Nje byala ná “bosangi” na “be̱ la bosangi” be mapulano̱ kwala e?

⁴ Nje be̱ la bosangi di mapulano̱ kwala e? O Bibe̱l, byala ná “bosangi” na “be̱ la bosangi” be mombwea nde tobotobo bosangi o bedangwedi na o jowe̱. Be byala be bambe̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ la nje e we̱le̱be̱ o mbasan ońola ebol’a Loba. Nik’e mapula so̱ nde kwala ná je bosangi ke̱ bedangwedi basu be bosangi, ke̱ di mowe̱ Yehova o mbadi a do̱lisanno̱, na ke̱ di be̱n mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱. Je muńe̱nge̱ jita o bia ná je ná di be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova, Loba lasu la bosangi, tobotobo ke̱ jombwedi nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea bosangi bao.

5. Nje ange̱l ye jemea i mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

⁵ Yehova e bosangi o midi me̱se̱. Byala ba ange̱l yena i te̱m be̱be̱ na bejedi bao ba mabele̱no̱ ná serafim, nde be mokwe̱le̱ biso̱ nika. Iwo̱ i ta i te̱ ná: “Bosangi, bosangi, bosangi nde Yehova ńa mamuti eno̱.” (Yes. 6:3) Ná ange̱l i we̱le̱ be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Loba labu la bosangi, mo̱me̱ne̱ pe̱ yangame̱n be̱ bosangi, nde ye pe̱ bosangi. Ońola nika nde bepolo bō̱ be timbino̱ bosangi ponda ange̱l a Yehova i te̱se̱no̱ myende mabu oten. Nika nde e tombi ponda Mose a tano̱ be̱be̱ na mbutu mu ta mońa wea.—Bbu. 3:2-5; Yos. 5:15.

6-7. (a) Bupisane̱ Bebusedi 15:1, 11, ne̱ni Mose a yikiye̱no̱ bosangi ba Loba e? (b) Nje yo̱nge̱le̱ Bonaisrael ná Loba e bosangi e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

⁶ Ombusa Mose katise̱ Bonaisrael munja mu mole̱, a yikiye̱ babo̱ ná Yehova, Loba labu, e bosangi. (Langa Bebusedi 15:1, 11.) Bato ba Egipto ba si ta bosangi, ebanja ba ta bowe̱ maloba ma mpoṅ. Nika pe̱ nde e tano̱ na Bonakanaan. O jowe̱ labu, ba ta be̱ ba bola bana ka mabea ma dise̱, ba ta pe̱ ba be̱ne̱ beboledi ba mbamba. (Lev. 18:3, 4, 21-24; Ndim. 18:9, 10) O diwengisan, Yehova a si wusa baise̱ baboledi bao to̱ buńa ná ba bole lambo di makwese̱ babo̱ mbindo. Mo̱ nde e tongo a bosangi. Ná Bonaisrael ba si dimbea nika, prisi ninde̱ne̱ e ta ńangame̱n bo̱to̱ ebap’a gol a ke̱nge̱nge̱ o m’bo̱m m’ebasi, we̱ni ba tano̱ ba poa ben byala ná: “Bosangi ońola Yehova.”—Bbu. 28:36-38.

⁷ Be byala be wusa bola to̱ nja ńe̱n mo̱ mbaki ná Yehova e bosangi na mbale̱. Nde mun’a Israel ńena nu si ta nu be̱ne̱ epolo o sisea prisi ninde̱ne̱ be̱be̱ a si wusa je̱ne̱ mo̱. Ne̱ni a wusano̱ so̱ bia ná Yehova e bosangi e? Bana ba Israel be̱se̱ ba sengi be byala ponda mbenda e langabe̱no̱ oboso ba bome, bito na bana. (Ndim. 31:9-12) O be̱ te̱ wa bo buńa, o wusa senga ben byala ná: “Mba nde ne Yehova, Loba lańu . . . be̱ bosangi, ebanja mba ne bosangi.” “Bińo̱ be̱ bosangi ońol’am, ebanja mba Yehova ne bosangi.”—Lev. 11:44, 45; 20:7, 26.

8. Nje Levitiko 19:2 na 1 Petro 1:14-16 ba mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁸ Tatan jombweye lambo la mweńa o Levitiko bepasi 19:2 Yehova a kwalino̱ ná ba langweye Bonaisrael be̱se̱. A kwalane̱ Mose ná: “Bīse̱ jako̱to̱ne̱ la Bonaisrael le̱se̱ na: Bińo̱ be̱ bosangi; ebanja mba  Yehova, Loba lańu, ne bosangi.” Yen ebe byala ba y’epasi nde Petro a kikino̱ ponda ome̱le̱no̱ kriste̱n ná i “be̱ bosangi.” (Langa 1 Petro 1:14-16.) Ye mbale̱ ná di titi owas’a Mbend’a Mose. Nde nje Petro a tilino̱ e mabamse̱ nje di malangano̱ o Levitiko 19:2, ná Yehova e bosangi, ba pe̱ bena ba to̱ndi mo̱ bangame̱n we̱ ná ba be̱ bosangi. Nika ńe mbale̱, e be̱ ná di be̱n nde dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń, to̱ o wase o paradisi.—1 Pet. 1:4; 2 Pet. 3:13.

9. Njika tombwane̱ jeno̱ ná di busane̱ ke̱ jombwedi Levitiko bepasi 19 e?

⁹ Kana di mapulano̱ bwese̱ Loba lasu la bosangi muńe̱nge̱, di to̱ndi bia ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bosangi. Yehova a boli biso̱ malea mō̱ me ná mongwane̱ biso̱ o bia ne̱ni bola nika. Ma malea ma maso̱be̱ o Levitiko bepasi 19. Marcus Kalisch, ńadibie̱ mō̱ nu ta ńokwa eyem’a Bonahebe̱r a tili ná: “Yen ebe, y’epasi nde ye mweńa buka bepasi be̱se̱ ba kalat’a Levitiko, na kalati itanu yaboso ya Bibe̱l.” Niponda jeno̱ jombwea mo̱, o si dimbea ná Levitiko bepasi 19 e mabotea nde na ben byala ná: “Bińo̱ be̱ bosangi.” Tatan jombweye myemba mō̱ ma y’epasi mi mokwe̱le̱ biso̱ mbadi jita jeno̱ ná di be̱ bosangi o longe̱ lasu la buńa te̱.

10-11. Nje Levitiko 19:3 e matute̱le̱no̱ biso̱ o bola e, ońola nje nika ńeno̱ pe̱ mweńa e?

¹⁰ Ombusa kwala ná Bonaisrael ba be̱ bosangi, Yehova a bati ná: “Mō̱ ńańu te̱ a dube̱ ńango na sango . . . Mba nde ne Yehova Loba lańu.”—Lev. 19:2, 3.

¹¹ Ye mweńa jita ná di bole bayedi basu edube ka nje te̱ Yehova anedino̱ biso̱. O̱nge̱le̱ nje Yesu a langwedino̱ moto mō̱ nu baise̱ mo̱ ná: “Njika bwam nangame̱nno̱ bola nde na kusa longe̱ la bwindea e?” Dongo diwo̱ la jalabe̱ la Yesu di ta nde ná nu moto angame̱n bola sango na ńango edube. (Mat. 19:16-19) Yesu a sai farisai na babiedi ba kalat’a Loba ońolana ba si ta bombwea bayedi babu. Ońola nika ba ta nde bato ba ‘mabule̱le̱ mbend’a Loba.’ (Mat. 15:3-6) “Mbend’a Loba” e ta e bambe̱ mbenda itanu yaboso ya Dom la Mambenda name̱ne̱ pe̱ na nje di malangano̱ o Levitiko 19:3. (Bbu.  20:12) Di si dimbea pe̱ to̱ ná byanedi ba bola sango asu na ńango asu edube be maso̱be̱ o Levitiko 19:3, be mapo̱ nde dibokime̱ne̱ ombusa ben byala ná: “Bińo̱ be̱ bosangi; ebanja mba Yehova, Loba lańu, ne bosangi.”

12. Bupisane̱ malea ma maso̱be̱ o Levitiko 19:3, njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

¹² Di dutedi te̱ jombwea byanedi ba Yehova ba bola bayedi basu edube je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱ na mabola nika e?’ O me̱ne̱ te̱ ná wangame̱n bata bola nika, we ná o po̱ngulane̱ mambo botea tatan. O titi ná o tukwa nje e tombi, nde we ná o po̱ngo̱ miwe̱n o bata jombwea bayedi bo̱ngo̱. Yen ebe we ná o po̱ngulane̱ mudango mo̱ngo̱ ná o bate tombise̱ ponda na babo̱. To̱so̱ we ná wombwea ná ba be̱ne̱ nje e mapule̱ babo̱ o mbad’eyobo to̱ o mbad’a mudī. We pe̱ ná wembe̱ babo̱. O boli te̱ nika, ke̱ we nde we̱le̱ byanedi be maso̱be̱ o Levitiko 19:3 o ebolo.

13. (a) Njika malea mape̱pe̱ di maso̱no̱ o Levitiko 19:3 e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a Yesu e tilabe̱ o Lukas 4:16-18 e?

¹³ Levitiko 19:3 e malee̱ biso̱ lambo dipe̱pe̱ jombwea be̱ la bosangi. Y’epasi e makwalea ońola ne̱nge̱ la mińa ma wumse̱. Kriste̱n i titi owas’a Mbenda, ońola nika di si mane̱nge̱ buńa ba wumse̱. Nde mbadi Bonaisrael ba tano̱ ba ne̱nge̱ mińa ma wumse̱ name̱ne̱ pe̱ na tombwane̱ nika e tano̱ e wanea babo̱, be ná bokwe̱le̱ biso̱ mambo jita. Buńa ba wumse̱ bo ta bo bola epolo o wumse̱ na bebolo ba buńa te̱, na jombwea pe̱ mambo ma mudī. * Ońola nika nde bo buńa, Yesu alono̱ o ndabo a ndongame̱n o mundi mao, na mo̱ a langa Eyal’a Loba. (Bbu. 31:12-15; langa Lukas 4:16-18.) Byanedi ba Loba ba “ne̱nge̱ mińa [mao] ma wumse̱” be o Levitiko19:3 bangame̱n tute̱le̱ biso̱ o po̱ngulane̱ mudango masu o bwam ba bata jombwea mambo ma mudī. Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná wangame̱n bata po̱ngo̱ miwe̱n ná o bupe̱ be byanedi e? O te̱se̱ te̱ ponda ońola mambo ma mudī, o me̱nde̱ bata be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova, nje yena ye mweńa ná o be̱ bosangi.

14. Njika lambo la mweńa Levitiko bepasi 19 e mayikiye̱no̱ e?

¹⁴ Levitiko bepasi 19 e mayikiye̱ lambo diwo̱ la mweńa le ná longwane̱ biso̱ o benga be̱ bosangi. Myemba 4 mi makwese̱ na ben byala ná: “Mba nde ne Yehova Loba lańu.” Di jo̱nge̱le̱ di maso̱be̱ 16 la ngedi o y’epas’a Bibe̱l. Nik’e mo̱nge̱le̱ biso̱ byanedi baboso be makwale̱ ná: “Mba nde ne Yehova, Loba lo̱ngo̱, . . . o si be̱ne̱ loba dipe̱pe̱ buka te̱ mbame̱ne̱ mō̱.” (Bbu. 20:2, 3) Kriste̱n te̱ ni mapule̱ be̱ bosangi, ńangame̱n bakise̱ ná to̱ lambo, to̱so̱ to̱ moto a si be̱ mweńa buka mulatako e be̱nno̱ na Loba lao. Kana di bambe̱no̱ dina ná Mboṅ a Yehova, jangame̱n samba to̱ njik’eboledi ye ná e kwese̱ di dina la bosangi mbindo.—Lev. 19:12; Yes. 57:15.

15. Nje myemba ma Levitiko bepasi 19 mena mi makwaleye̱ ońola mabea mangame̱nno̱ tute̱le̱ biso̱ o bola e?

¹⁵ Ná Bonaisrael ba lee̱ ná bemedi Yehova ka Loba labu, ba ta bangame̱n sengane̱ mambenda mao. Levitiko 18:4 e makwala ná: “Lo bupe̱ nde mambenda mam, lo ne̱nge̱ pe̱ myeka mam na dangwea oten; mba nde ne Yehova, Loba lańu.”  Bepasi 19 be makwalea “myeka” mō̱ ma Bonaisrael. K’eyembilan, myemba 5-8, 21, 22 mi makwalea ońola mabea ma ńama. Ba ta bangame̱n bola mo̱ o mbadi ba si ‘makwese̱no̱ nje e sangisabe̱le̱ Yehova mbindo.’ Bolanga ba mi myemba bwangame̱n tute̱le̱ biso̱ o do̱lisane̱ Yehova, na o bola mo̱ esese yena ye nde ka mabea mena a do̱lisanno̱, ka nje te̱ Bonahebe̱r 13:15 e mome̱le̱no̱ biso̱.

16. Nje e mo̱nge̱le̱ biso̱ diwengisan le oteten a ba ba maboleye̱ Loba na ba ba si maboleye̱ mo̱ e?

¹⁶ Ná di be̱ bosangi, jangame̱n be̱ diwengisan na bato ba si maboleye̱ Loba. Nika ńe ná e be̱ ndutu. Ponda iwo̱, mako̱m m’esukulu, m’ebolo, belongi ba mbia na bato bape̱pe̱ be ná ba tute̱le̱ biso̱ o bola mambo me diwengisan na jowe̱ lasu. Nik’e po̱i te̱, jangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e? Jombweye bete̱sedi ba bwam bō̱ be maso̱be̱ o Levitiko 19:19 be makwale̱ ná: “O si bo̱to̱ pe̱ to̱ mbo̱ti ni longabe̱ na ńai a misinga iba.” Ni mbenda e ta ńongwane̱ o we̱le̱ diwengisan oteten a tumba la Israel na mane̱ matumba ma ta ma dinge̱le̱ babo̱. Ye mbale̱ ná di titi owas’a Mbenda, e titi pe̱ to̱ bobe ná kriste̱n e bo̱te mbo̱ti ni po̱ngo̱be̱ na pat’a mabato iba ka ko̱tin na siliki. Nde di si mapula be̱ ka bato ba mabupe̱ belēdi na bedangwedi bena Bibe̱l e si mokwe̱le̱no̱, e be̱ ná be nde mako̱m masu m‘esukulu, m’ebolo, to̱so̱ belongi basu ba mbia. Ye mbale̱ ná di to̱ndi belongi basu ba mbia, di malee̱le̱ pe̱ bato bape̱pe̱ ndolo. Nde bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ o longe̱ lasu be malee̱ ná di masengane̱ nde Yehova, to̱ e be̱ nde ná nik’e mawe̱le̱ biso̱ diwengisan na bato bena ba dinge̱le̱ biso̱. Nika ńe mweńa jita ońolana di mapula te̱ be̱ bosangi, jangame̱n we̱le̱be̱ o mbasan ońola Loba.—2 Kor. 6:14-16; 1 Pet. 4:3, 4.

17-18. Njika belēdi ba mweńa jeno̱ ná di busane̱ o Levitiko 19:23-25 e?

¹⁷ Ben byala ná “Mba nde ne Yehova Loba lo̱ngo̱” be ta bangame̱n jongwane̱ Bonaisrael o we̱le̱ mulatako mabu na Yehova o epol’a boso. Ne̱ni e? Levitiko 19:23-25 e malee̱ ne̱ni ba tano̱ bangame̱n bola nika. (Langa.) Jombweye ne̱ni Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n bupe̱ be byala ombusa babo̱ jingea o mundi ma dikaki. Moto a ta be̱ a de̱ te̱ bwele bo maye̱ bepuma, a si ta angame̱n da bepuma bao ońola mbu milalo. Mbu mu londe̱ mine̱i, bepuma ba bo bwele be ta be we̱le̱be̱ o mbasan ońola Loba. O mbu mu  londe̱ mitanu nde a tano̱ angame̱n botea da bepuma ba bo bwele. Ni mbenda ńongwane̱ bana ba Israel o so̱ṅtane̱ ná ba s’angame̱n we̱le̱ ńo̱ng’abu o epol’a boso. Ba ta bangame̱n je̱ne̱ Yehova ka nu nu madese̱ babo̱, na we̱le̱ pe̱ jowe̱ lao o epol’a boso. A wusa jombwea ná ba be̱ne̱ da di dongame̱n babo̱. Loba a ta pe̱ nde a tute̱le̱ babo̱ o wana mabea o wum’ao ya bosangi, epolo ba tano̱ bowe̱ mo̱.

¹⁸ Mbenda ni maso̱be̱ o Levitiko 19:23-25 e mo̱nge̱le̱ biso̱ byala ba Yesu omo̱ń a Mudongo. A kwali ná: “Lo si no̱ngo̱ mutaka ońola . . . nje lo me̱nde̱no̱ da na nje lo me̱nde̱no̱ ńo̱.” Alane̱ oboso ná: “Sango ańu ńe o mo̱ń a bi ná man me̱se̱ ma mapula ońol’ańu.” Loba a me̱nde̱ dese̱ biso̱, ka nje te̱ a mabolano̱ ońola lono̱n. (Mat. 6:25, 26, 32) Je mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱. Di si malee̱le̱ ńolo ke̱ di mabola ba be o ńo̱ngi “mabea.” Je pe̱ muńe̱nge̱ o bola to̱ nje di be̱nno̱ o sue̱le̱ mabusise̱ ma mwemba. Yehova a me̱ne̱ ke̱ di masue̱le̱ jowe̱ lao na sanga la mulema, a me̱nde̱ pe̱ namse̱ biso̱. (Mat. 6:2-4) Di sangi te̱ mulema, di malee̱le̱ nde ná di maso̱ṅtane̱ belēdi be mabuse̱ o Levitiko 19:23-25.

19. Nje din dongo la kalat’a Levitiko jombwedino̱ lokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁹ Jombwedi nde ngus’a myemba ma Levitiko bepasi 19, mongwane̱ pe̱ biso̱ o je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di be̱ ka Loba lasu la bosangi. Jembilane̱ te̱ mo̱, nik’e malee̱ nde ná je o we̱ o ‘be̱ bosangi o bedangwedi basu be̱se̱.’ (1 Pet. 1:15) Bato jita bena ba si maboleye̱ Loba ba me̱ne̱ be bedangwedi ba bwam. Nik’e tute̱le̱ pe̱ na bō̱ o sesa Yehova. (1 Pet. 2:12) Nde mambo mape̱pe̱ me mena Levitiko bepasi 19 ńeno̱ ná ńokwe̱le̱ biso̱. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ jombwea myemba mipe̱pe̱ ma y’epasi, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jombwea matongo mape̱pe̱ ma longe̱ lasu we̱ni jeno̱ ná di “be̱ bosangi” ka nje te̱ Petro ome̱le̱no̱ biso̱.