1. (a) Lɔŋ weyi apostoloo Pɩyɛɛrɩ tasɩ koobiya Krɩstʋ ñɩma? (b) Nɛ ɛbɛ yɔɔ pɩpɩzɩɣ nɛ pɩwɛɛ ɛzɩ ɖɩɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩɖɔ lɔŋ tasʋʋ mbʋ pɩ-yɔɔ yɔ?

 PAA ɖɩwɛnɩ lidaʋ se ɖɩkaɣ caɣʋ wezuu maatɛŋ ɛsɔdaa yaa tɛtʋ yɔɔ yɔ, ye ɖɩtazɩ lɔŋ weyi apostoloo Pɩyɛɛrɩ tasɩ Krɩstʋ ñɩma patam numwaa kajalaɣ pɩnzɩ mɩnʋʋ taa yɔ ɩ-taa yɔ, pɩpɩzɩɣ nɛ pɩwazɩ-ɖʋ. Pɩyɛɛrɩ mawa se: “Ɛzɩ Kiɖeɖeu weyi ɛya-mɩ yɔ, mɩ-maɣmaɣ ɩpɩsɩ kiɖeɖema mɩ-ɖɔnɛ kpeekpe taa, mbʋ pʋyɔɔ yɔ pamawa se: ‘Pɩwɛɛ se ɩkɛ kiɖeɖema, mbʋ pʋyɔɔ yɔ mɛnkɛ kiɖeɖeu.’” (1 Pɩy. 1:15, 16) Tɔm ndʋ, tɩkpɛlɩkɩɣ-ɖʋ se ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ Yehowa; ɛnʋ hanɩ kɩɖaʋ ŋgʋ kɩkpaɖaa yɔ kele kele wɛtʋ nʋmɔʋ taa. Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkɛ kiɖeɖema, nɛ pɩwɛɛ se ɖɩkɛ kiɖeɖema ɖɔ-ɖɔnɛ taa. Ðɩtɩtalɩ pilim nɛ pʋyɔɔ lɛ, pɩpɩzɩɣ nɛ pɩwɛɛ ɛzɩ ɖɩɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩla mbʋ yɔ. Piicoɖi Pɩyɛɛrɩ maɣmaɣ tam sakɩyɛ; paa mbʋ yɔ, ɛ-kɩɖaʋ wɩlɩɣ se ɖɩpɩzɩɣ nɛ ‘ɖɩpɩsɩ kiɖeɖema.’

2. Tɔm pɔzʋʋ mbʋ taa ɖɩkaɣ tazʋʋ tɔm ñʋʋ kʋnɛ kɩ-taa?

² Tɔm ñʋʋ kʋnɛ kɩ-taa, ɖɩkaɣ tazʋʋ tɔm pɔzʋʋ pʋnɛ pɩ-taa: Ye pɔtɔm se nɔɔyʋ kɛ kiɖeɖeu, pʋ-tɔbʋʋ lɛ suwe? Tɔm ndʋ Bibl wɩlɩɣ-ɖʋ pɩlɩɩnɩ Yehowa kele kele wɛtʋ yɔɔ? Ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩpɩsɩ kiɖeɖema ɖɔ-ɖɔnɛ taa? Nɛ nɔɔ kʋɖʋmaɣ ŋga wɛ kele kele wɛtʋ nɛ taabalɩyɛ nɖɩ ɖɩwɛ ɖa nɛ Yehowa ɖɛ-hɛkʋ taa yɔ, pɛ-hɛkʋ taa?

3. (a) Lona naayɛ taa, lɩmaɣza wena ɛyaa sakɩyɛ wɛnɩ ɛyʋ weyi pamaɣzɩɣ se ɛkɛ kiɖeɖeu yɔ ɛ-yɔɔ? (b) Ɛlɛ le ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩlɩɩ toovenim tɔm yɔɔ?

³ Lona naayɛ taa, alɩwaatʋ ndʋ ɛyaa sakɩyɛ maɣzɩɣ ɛyʋ weyi ɛkɛ kiɖeɖeu yɔ ɛ-yɔɔ yɔ, panaɣ pa-lɩmaɣza taa ɛyʋ weyi ɛɛmʋʋyʋʋ kpa, weyi esu Ɛsɔ sɛtʋ wondu nɛ pɩnaɣ ɛsa yɔɔ ɛzɩ ɛfɛyɩnɩ kɩwɛɛkɩtʋ natʋyʋ yɔ. Ɛlɛ pɩɩpɩzɩɣ nɛ pɩkɛ toovenim. Bibl tɔm se Yehowa kɛ kiɖeɖeu nɛ ɛkɛ “Ɛsɔ koboyaɣ tʋ.” (1 Tim. 1:11) Ɛyaa mba pɛsɛɣ-ɩ yɔ, pɔyɔɔdɩ pɔ-tɔm se pɛkɛ samaɣ ŋga “kanɩ leleŋ” yɔ. (Keɣa 143:15) Yesu kʋ ɛyaa mba posuwaɣ tokonaa mba pɛwɛ ŋgee nɛ palakɩ siɣsiɣ lakasɩ ɛyaa ɛsɩndaa se pana-wɛ yɔ pɔ-tɔm. (Mat. 6:1; Mark 12:38) Tɔm  ndʋ ɖɩkpɛlɩkɩ Bibl taa yɔ, tɩsɩɣnɩ ɖa toovenim Krɩstʋ ñɩma se ɖɩnɩɩ kele kele wɛtʋ tɔbʋʋ. Ða-taa tɛma se ɖɛ-Ɛsɔ kiɖeɖeu nɛ sɔɔlɩm tʋ ɛɛkaɣ-ɖʋ ɖʋʋ paɣtʋ ndʋ ɖɩɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩɖɔ tɩ-yɔɔ kpa yɔ. Ye mbʋ, Yehowa heyuu-ɖʋ se: “Ɩkɛ kiɖeɖema” yɔ, ɖɩɩpɩtɩɣ se ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩla mbʋ. Ɛlɛ pʋcɔ nɛ ɖɩpɩzɩ nɛ ɖɩkɛ kiɖeɖema ɖɔ-ɖɔnɛ taa lɛ, pɩcɛyaa se ɖɩnɩɩ kele kele wɛtʋ tɔbʋʋ.

4. Tɔm pee “kiɖeɖeu” nɛ “wɛtʋ kiɖeɖetu” tɔbʋʋ lɛ suwe?

⁴ Ye pɔtɔm se nɔɔyʋ kɛ kiɖeɖeu yɔ, pʋ-tɔbʋʋ lɛ suwe? Bibl taa, sakɩyɛ taa lɛ, tɔm pee “kiɖeɖeu” nɛ “wɛtʋ kiɖeɖetu” tukuuni wezuu caɣʋ nɛ Ɛsɔ sɛtʋ ndʋ tɩwɛ kele kele yɔ. Tɔm pee ana apɩzɩɣ nɛ awɩlɩ ɖɔɖɔ mbʋ pasɩ kɩjaʋ se paɖʋnɩ Ɛsɔ lɩm yɔ. Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩyɔɔdɩ ɖɔɖɔ se ɖɩkɛ kiɖeɖema, ye ɖɩcakɩ wezuu ŋgʋ kɩwɛ kele kele yɔ, ye ɖɩsɛɣ Yehowa ɛzɩ ɛsɔɔlʋʋ yɔ, nɛ ye taabalɩyɛ kɩbanɖɛ ɛwɛ ɖa nɛ ɩ ɖɛ-hɛkʋ taa yɔ. Pɩɖɩɣzɩɣ-ɖʋ se paa ɖɩtɩtalɩ pilim nɛ paa Yehowa ɛkɛ kiɖeɖeu yɔ, ɛsɔɔlaa se taabalɩyɛ kɩbanɖɛ ɛwɛɛ ɖa nɛ ɩ ɖɛ-hɛkʋ taa.

5. Ɛbɛ ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkpɛlɩkɩ Ɛsɔ tiyiyaa siɣsiɣ tɩnaa cɔlɔ pɩlɩɩnɩ Yehowa yɔɔ?

⁵ Yehowa wɛ kele kele hɔɔlɩŋ tɩŋa taa. Tɔm ndʋ Serafimwaa yaa Ɛsɔ tiyiyaa mba pɔñɔtɩnɩ e-Kewiyaɣ kpelaɣ kpam yɔ pɔyɔɔdaa. Pa-taa nabɛyɛ yɔɔdaa se: “Kiɖeɖeu, kiɖeɖeu, kiɖeɖeu [lɛ], yoyaa kpeekpe [tɛ Yehowa].” (Iza. 6:3) Ɛlɛ pʋcɔ nɛ taabalɩyɛ kɩbanɖɛ wɛɛ tiyiyaa mba nɛ pɛ-Ɛsɔ kiɖeɖeu pɛ-hɛkʋ taa lɛ, pɩwɛɛ se pa-maɣmaɣ pɛkɛ kiɖeɖema; nɛ pɛkɛ kiɖeɖema ɖɔɖɔ. Pʋyɔɔ tɛtʋ yɔɔ lona wena a-taa Ɛsɔ tiyiyaa kaasɩŋaa nɛ pɔyɔɔdɩ Yehowa tɔm yɔ, paya-yɛ se lona kiɖeɖena. Mbʋ pɩɩlaba, alɩwaatʋ ndʋ Moyizi sɩŋ hɔɖʋʋ ŋgʋ kɩmʋwaɣ miŋ yɔ kɩ-cɔlɔ yɔ.—Ejl. 3:2-5; Yoz. 5:15.

6-7. (a) Ɛzɩ Ejipiti Lɩʋ 15:1, 11 yɔɔdʋʋ yɔ, ɛzɩma Moyizi yeba nɛ pɩtʋ kpayɩ kpayɩ se Ɛsɔ kɛ kiɖeɖeu? (b) Ɛbɛ tɔzaɣ Izrayɛɛlɩ piya se Ɛsɔ kɛ kiɖeɖeu? (Cɔnɩ takayaɣ huyuu yɔɔ kɩlɛmʋʋ.)

⁶ Moyizi ɖiyi Izrayɛɛlɩ piya nɛ sɩtɛzɩ Teŋgu Kɩsɛɛmʋʋ nɛ pɩtɛ lɛ, ɛtɔzɩ-sɩ se mba tɛ Ɛsɔ, Yehowa kɛ kiɖeɖeu. (Kalɩ Ejipiti Lɩʋ 15:1, 11.) Pɩtʋʋ fɛyɩ se Ejipiti ñɩma mba pɛsɛɣaɣ cɛtɩm Ɛsɔnaa yɔ, pataakɛ kiɖeɖema. Kanaŋ ñɩma mba pɛsɛɣaɣ cɛtɩm ɛsɔnaa yɔ, paba ɖɔɖɔ pataakɛ kiɖeɖema. Mbʋ palakaɣ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ taa yɔ, pɩ-taa nabʋyʋ lɛ se pakpakaɣ pe-piya nɛ palaɣ kɩlaŋ nɛ pacakɩ kʋzʋʋ kɩdɛkɛdʋʋ wezuu. (Lev. 18:3, 4, 21-24; Wp. 18:9, 10) Ɛlɛ, Yehowa wɛ ndɩ nɛ cɛtɩm ɛsɔnaa mba. Ɛɛkaɣ pɔzʋʋ ɛ-sɛyaa kpa se pala mbʋ pɩfɛyɩ kele kele yɔ. Ɛkɛ kiɖeɖeu hɔɔlɩŋ tɩŋa taa. Pɩsa nɛ pɔtɔzʋʋ Izrayɛɛlɩ piya se Yehowa kɛ kiɖeɖeu lɛ, paama tɔm natʋyʋ sika wonuu ŋgʋ kɩɩwɛ cɔjɔ kɩlɩm ñʋʋ kitemuu yɔɔ yɔ, kɩ-yɔɔ. Tɔm tʋnɛ paama wonuu ŋgʋ kɩ-yɔɔ: “Yehowa tɩnɩ kiɖeɖetu.”—Ejl. 28:36-38; nwt.

⁷ Tɔm ndʋ paama sika wonuu ŋgʋ kɩ-yɔɔ yɔ, mba panaɣaɣ-tʋ yɔ, tiyekaɣ se pa-taa ɛtɛ se Yehowa kɛ kiɖeɖeu toovenim taa. Ɛlɛ pɩtɩla Izrayɛɛlɩ pɩɣa nakɛyɛ taapɩzɩɣ se kana sɩka wonuu ŋgʋ mbʋ pʋyɔɔ yɔ, kataapɩzɩɣ se kɔñɔtɩnɩ cɔjɔ kɩlɩm. Ɛlɛ ɛzɩ kataapɩzɩɣ se katɩlɩ tɔm kɩcɛyɩtʋ ndʋ? Aayɩ! Paa Izrayɛɛlɩ pɩɣa ŋga lɛ kapɩzaɣ se kanɩɩ tɔm ndʋ alɩwaatʋ ndʋ pekpeɣliɣ abalaa, halaa nɛ piya nɛ pakalɩɣ-wɛ Paɣtʋ yɔ. (Wp. 31:9-12) Ye ŋŋwɛ peeɖe yɔ, ŋpɩzaɣ se ŋnɩɩ tɔm tʋnɛ: “Ma, [Yehowa] mɛkɛnɩ mɩ-Ɛsɔ, nɛ ɩkɛ kiɖeɖema, mbʋ yɔ mɛnkɛ kiɖeɖeu.” “Ɩkɛ-m kiɖeɖema, mbʋ yɔ ma [Yehowa], mɛnkɛ kiɖeɖeu.”—Lev. 11:44, 45; 20:7, 26.

8. Lɔŋ weyi ɖɩkpɛlɩkɩɣ Levitiki 19:2 nɛ 1 Pɩyɛɛrɩ 1:14-16 taa?

⁸ Iyele nɛ ɖɩtazɩ tɔm ndʋ pakalaɣ se Izrayɛɛlɩ piya kpeekpe iwelisi yɔ, tɩ-taa  natʋyʋ taa; pama-tʋ Levitiki 19:2 taa. Yehowa heyi Moyizi se: “Yɔɔdɩnɩ Izrayɛɛlɩ kazɩɣa kpeekpe nɛ ŋheyi-kɛ se: ‘Ɩkɛ kiɖeɖema, mbʋ yɔ ma, [Yehowa] mɩ-Ɛsɔ, mɛnkɛ kiɖeɖeu.’” Pɩtɩla, mayaɣ ŋga ka-taa tɔm Pɩyɛɛrɩ labɩnɩ tʋmɩyɛ alɩwaatʋ ndʋ eseɣti Krɩstʋ ñɩma nɛ ɛtɔ se “ɩpɩsɩ kiɖeɖema” yɔ. (Kalɩ 1 Pɩyɛɛrɩ 1:14-16.) Pɩkɛ toovenim se ɖɩfɛyɩ Moyizi Paɣtʋ tɛɛ. Paa mbʋ yɔ, tɔm ndʋ Pɩyɛɛrɩ mawa yɔ, tɩñɩkɩɣ niye lɔŋ weyi ɖɩkpɛlɩkɩɣ Levitiki 19:2 taa yɔ ɩ-yɔɔ. Lɔŋ ɛnɩ lɛ se Yehowa kɛ kiɖeɖeu, nɛ mba pɔsɔɔlɩ-ɩ yɔ, pɩwɛɛ se pañaɣ pana nɛ pɛkɛ kiɖeɖema. Paa ɖɩwɛnɩ lidaʋ se ɖɩkaɣ caɣʋ wezuu ɛsɔdaa yaa tɛtʋ yɔɔ paradisuu taa yɔ, pɩwɛɛ se ɖɩñaɣ pana nɛ ɖɩkɛ kiɖeɖema.—1 Pɩy. 1:4; 2 Pɩy. 3:13.

9. Ye ɖɩtazɩ Levitiki ñʋʋ 19 taa yɔ, ɛzɩma pɩkaɣ-ɖʋ wazʋʋ?

⁹ Ðɩñɩnɩɣ se ɖɔ-tɔm ɛkɛdɩnɩ ɖɛ-Ɛsɔ kiɖeɖeu, pʋyɔɔ lɛ ɖɩsɔɔlaa se ɖɩtɩlɩ ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ ɖɩla nɛ ɖɩpɩsɩ kiɖeɖema yɔ. Yehowa tasɩɣ-ɖʋ lɔŋ kɩbaŋ nɩɩyɩ se pɩsɩnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩtɩlɩ ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩla mbʋ yɔ. Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩna lɔŋ tasʋʋ mbʋ Levitiki ñʋʋ 19 taa. Payaɣ Bibl taa tazɩyʋ nɔɔyʋ se Marcus Kalisch; ɛkɛ Ebree tʋ. Ɛmawa se: “Pɩtɩla, ñʋʋ ŋgʋ kɩ-tɔm kɩlɩnɩ cɛyʋʋ Levitiki takayaɣ taa nɛ Bibl taa kajalaɣ takayɩsɩ kagbanzɩ taa.” Iyele nɛ ɖɩtazɩ ñʋʋ ŋgʋ kɩ-taa masɩ nasɩyɩ taa. Masɩ nzɩ, sɩtasɩɣ-ɖʋ lɔŋ kɩbaŋ pɩlɩɩnɩ ɖe-wezuu caɣʋ hɔɔlɩŋ ndɩ ndɩ yɔɔ. Ðɩɩtazɩɣ masɩ nzɩ sɩ-taa lɛ, tɔzɩ se pʋcɔ nɛ patasɩɣ lɔŋ ɛnɩ lɛ, papaɣzɩnɩ tɔm tʋnɛ: “Ɩkɛ kiɖeɖema.”

10-11. (a) Levitiki 19:3 yɔɔdʋʋ se pɩcɛyaa se ɖɩla we? (b) Nɛ lɩmaɣza wena pɩpɔzʋʋ se ɖɩwɛɛnɩ paɣtʋ ndʋ tɩ-yɔɔ?

¹⁰ Yehowa yɔɔdaa se pɩwɛɛ se Izrayɛɛlɩ piya ɩkɛ kiɖeɖema nɛ pɩtɛ lɛ, ɛsɔzɩ se: “Mɩ-taa paa weyi lɛ, ɛña ɛ-caa nɛ e-ɖoo . . . Mɛnkɛ [Yehowa] mɩ-Ɛsɔ.”—Lev. 19:2, 3.

¹¹ Pɩnaɣ kpayɩ kpayɩ se pɩcɛyaa se ɖɩɖɔ paɣtʋ ndʋ Ɛsɔ ɖʋwa se ɖɩɖʋ ɖa-lʋlɩyaa hɩɖɛ yɔ tɩ-yɔɔ. Tɔzɩ tɔm ndʋ Yesu heyi abalʋ nɔɔyʋ alɩwaatʋ ndʋ ɛlɛ pɔzɩ-ɩ tɔm natʋyʋ yɔ tɩ-yɔɔ. Abalʋ ɛnʋ ɛpɔzɩ-ɩ se: “Kɩbandʋ ndʋ pɩwɛɛ se mala nɛ mehiɣ wezuu maatɛŋ?” Tɔm ndʋ Yesu cosi abalʋ ɛnʋ yɔ tɩ-taa natʋyʋ lɛ se pɩwɛɛ se ɛɖʋ hɩɖɛ ɛ-caa nɛ e-ɖoo. (Mat. 19:16-19) Halɩ Yesu kʋ Farɩsɩ  mba nɛ takayɩsɩ mayaa tɔm mbʋ pʋyɔɔ yɔ, palakaɣ mbʋ payɩ papɩzaɣ yɔ nɛ pekiziɣ cɔnʋʋ pa-lʋlɩyaa yɔɔ. Mbʋ palaba nɛ “Ɛsɔ tɔm tɩtasɩ wɛnʋʋ wazaɣ.” (Mat. 15:3-6) “Ɛsɔ tɔm” ndʋ, tɩ-taa natʋyʋ lɛ Paɣtʋ Hiu taa kagbanzɩ ñɩndʋ nɛ tɔm ndʋ tɩwɛ Levitiki 19:3 taa yɔ. (Ejl. 20:12) Pɩtasɩ lɛ, tɔzɩ se Yehowa yɔɔdaa se “ɩkɛ kiɖeɖema, mbʋ yɔ ma, [Yehowa] mɩ-Ɛsɔ, mɛnkɛ kiɖeɖeu” nɛ pɩtɛ lɛ, ɛɖʋ paɣtʋ ndʋ tɩwɛ Levitiki 19:3 taa nɛ tɩtɔŋ se ɖɩña ɖo-ɖoo nɛ ɖa-caa yɔ.

12. Ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩña paɣtʋ ndʋ tɩwɛ Levitiki 19:3 taa yɔ?

¹² Alɩwaatʋ ndʋ ɖɩmaɣzɩɣ paɣtʋ ndʋ Yehowa ɖʋ-ɖʋ se ɖɩɖʋ ɖa-lʋlɩyaa hɩɖɛ yɔ tɩ-yɔɔ yɔ, pɩtɩla ɖɩpɔzʋʋ ɖa-tɩ se: ‘Ɛzɩ mɛwɛɛ nɛ manɖʋʋ ma-lʋlɩyaa hɩɖɛ na?’ Ye ŋmaɣzɩɣ se ŋŋɖʋʋ-wɛ hɩɖɛ ɛzɩ pɩpɔzʋʋ yɔ, ŋpɩzɩɣ nɛ ŋɖʋ ña-taa se ŋɖʋʋ-wɛ hɩɖɛ lɛɛlɛɛyɔ nɛ pɩkpaɖɩ. Ŋŋpɩzɩɣ nɛ ŋlɛɣzɩ mbʋ pɩtɛm ɖɛʋ yɔ, ɛlɛ ŋpɩzɩɣ nɛ ŋñaɣ pana lɛɛlɛɛyɔ nɛ ŋkpakɩɣ alɩwaatʋ nɛ ña nɛ ña-lʋlɩyaa ɩcakɩ nɛ ŋsɩnɩ-wɛ nɛ pɩkɩlɩ. Ŋpɩzɩɣ ŋsɩnɩ-wɛ nɛ paya tomnaɣ yɔɔ wondu ndʋ pɩpɔzʋʋ-wɛ yɔ, pɔñɔtɩnɩ Yehowa nɛ pɩkɩlɩ nɛ powolo pɩ-yɔɔ nɛ pɛsɛɣ-ɩ. Yaa ŋpɩzɩɣ nɛ ŋkpazɩɣ-wɛ ɖoŋ nɛ ŋhɛzɩɣ pa-laŋa nɛ pɩkɩlɩ. Ye ŋlakɩ mbʋ yɔ, ɖɩnɛ ɛlɛ ŋwɛɛ nɛ ŋñaŋ paɣtʋ ndʋ tɩwɛ Levitiki 19:3 taa yɔ.

13. (a) Lɔŋ tasʋʋ lɛɛbʋ mbʋ wɛ Levitiki 19:3 taa? (b) Ɛzɩ pɔyɔɔdʋʋ Luka 4:16-18 taa yɔ, sɔnɔ ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩmaɣzɩnɩ Yesu kɩɖaʋ?

¹³ Levitiki 19:3 wɩlɩɣ-ɖʋ tɔm lɛɛtʋ pɩlɩɩnɩ ɛzɩma pɩwɛɛ se ɖɩkɛ kiɖeɖema yɔ pɩ-yɔɔ. Pɔyɔɔdɩ mayaɣ ŋga ka-taa se pɩwɛɛ se Izrayɛɛlɩ piya ɩɖɔ Sabaatɩ paɣtʋ yɔɔ. Krɩstʋ mba fɛyɩ Moyizi Paɣtʋ tɛɛ; pʋyɔɔ lɛ, pɩtɩcɛyɩ se ɖɩɖɔ Sabaatɩ paɣtʋ yɔɔ. Paa mbʋ yɔ, ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkpɛlɩkɩ lɔŋ sakɩyɛ ɛzɩma Izrayɛɛlɩ piya ɖɔŋaɣ Sabaatɩ paɣtʋ yɔɔ yɔ pɩ-taa. Nɛ ɖɩpɩzɩɣ ɖɔɖɔ nɛ ɖɩkpɛlɩkɩ lɔŋ wazasɩ nzɩ sihikaɣ alɩwaatʋ ndʋ sɩɖɔŋaɣ paɣtʋ ndʋ tɩ-yɔɔ yɔ pɩ-taa. Sabaatɩ kaakɛnɩ alɩwaatʋ ndʋ Izrayɛɛlɩ piya hɛzaɣnɩ sɩ-tʋma nɛ sɩkaŋ sɩ-lɩmaɣza fezuu taa tʋma yɔɔ yɔ. * Pʋyɔɔ Sabaatɩ wiye, Yesu wokaɣ sinaagɔɔgɩ ŋgʋ kɩɩwɛ ɛ-tɛtʋ taa yɔ kɩ-taa nɛ ɛkalɩɣ Ɛsɔtɔm. (Ejl. 31:12-15; kalɩ Luka 4:16-18.) Paɣtʋ ndʋ Ɛsɔ ɖʋ Levitiki 19:3 taa nɛ tɩtɔŋ se “ɩɩɖɔkɩ man-sabaatɩ kɩyakɩŋ” yɔ, pɩwɛɛ se tiseɣti-ɖʋ nɛ ɖɩpasɩ alɩwaatʋ ndʋ ɖɩlakɩnɩ ɖe-evemiye taa tʋma yɔ tɩ-yɔɔ nɛ pɩsa nɛ ɖɩla fezuu taa tʋma nɛ pɩkɩlɩ. Ŋmaɣzɩɣ se pɩpɔzʋʋ se ŋla lɛɣzɩtʋ natʋyʋ nɛ pɩsa nɛ ŋña paɣtʋ ndʋ nɛ pɩkɩlɩ? Ye ŋkpakɩɣ alɩwaatʋ ɖoŋ ɖoŋ nɛ ŋlakɩ fezuu taa tʋma yɔ, taabalɩyɛ kɩbanɖɛ kaɣ wɛʋ ña nɛ Yehowa mɩ-hɛkʋ taa. Pɩsa nɛ ŋkɛ kiɖeɖeu lɛ, taabalɩyɛ nɖɩ ɖɩ-tɔm cɛyaa.

14. Levitiki ñʋʋ 19 yɔɔdɩ toovenim tɔm kɩcɛyɩtʋ natʋyʋ tɔm tam sakɩyɛ. Toovenim tɔm ndʋ lɛ ndʋ?

¹⁴ Levitiki ñʋʋ 19 yɔɔdɩ toovenim tɔm kɩcɛyɩtʋ natʋyʋ tɔm tam sakɩyɛ, nɛ tɩpɩzɩɣ tɩsɩnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩkɛ kiɖeɖema tam. Kalɩtʋ 4 tɛzɩnɩ tɔm tʋnɛ: ‘Mɛnkɛ mɩ-Ɛsɔ Yehowa.’ Ñʋʋ ŋgʋ kɩ-taa, ɖɩnaɣ lɩmaɣzɩyɛ nɖɩ tam 16. Pɩtɔzʋʋ-ɖʋ paɣtʋ kajalaɣ ñɩndʋ yɔɔ. Tɩtɔŋ se: “Mɛkɛnɩ [Yehowa], ñɛ-Ɛsɔ . . . Taawɛɛnɩ ɛsɔnaa nabɛyɛ mɛ-ɛsɩndaa.” (Ejl. 20:2, 3) Krɩstʋ tʋ weyi ɛsɔɔlaa se ɛpɩsɩ kiɖeɖeu yɔ, pɩwɛɛ se ɛñaɣ pana nɛ nabʋyʋ yaa nɔɔyʋ tɔm ɛtaacɛyɩ ɛ-ɛsɩndaa nɛ pɩkpaɖɩ ɛ nɛ Ɛsɔ pa-taabalɩyɛ. Ðɩkɛ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa nɛ pʋyɔɔ lɛ, ɖɩtɛm ɖa-taa se ɖɩɩlakɩ nabʋyʋ nɛ pipisi Ɛsɔ hɩɖɛ kiɖeɖeye.—Lev. 19:12; Iza. 57:15.

15. Levitiki ñʋʋ 19 taa masɩ nzɩ sɩyɔɔdʋʋ kɩlaŋ tɔm yɔ, pɩwɛɛ se siseɣti-ɖʋ nɛ ɖɩla we?

¹⁵ Pɩɩwɛɛ se Izrayɛɛlɩ piya ɩña Yehowa paɣtʋ nɛ pɩwɩlɩ se sitisaa se ɛnʋ lɛ sɩ-Ɛsɔ.  Levitiki 18:4 yɔɔdʋʋ se: “Ɩɩɖɔ mɔn-sɔnzɩ yeke yɔɔ, nɛ ɩɖɔkɩ man-paɣtʋ na; ɩɩɖɔ tɩ-yɔɔ na, mɛkɛnɩ [Yehowa] mɩ-Ɛsɔ.” “Paɣtʋ” ndʋ tɩ-yɔɔ pɩɩwɛɛ se Izrayɛɛlɩ piya ɩɖɔ yɔ, tɩ-taa natʋyʋ wɛ ñʋʋ 19 taa. Kɩɖaʋ nakʋyʋ yɔ: Kalɩtʋ 5-8, 21, nɛ 22, nwt taa, pɔyɔɔdɩ kpɩna kɩlaŋ tɔm. Pɩɩwɛɛ se Izrayɛɛlɩ piya ɩlaa kɩlaŋ ɛnɩ ɛzɩ pɩpɔzʋʋ yɔ nɛ pitaapisi “Yehowa wonuu kiɖeɖeu” nakʋyʋ. Alɩwaatʋ ndʋ ɖɩkalɩɣ masɩ nzɩ yɔ, pɩwɛɛ se siseɣti-ɖʋ nɛ ɖɩsɔɔlɩ se ɖiyele nɛ ɖɔ-tɔm kɛdɩnɩ Yehowa; nɛ pɩwɛɛ se siseɣti-ɖʋ ɖɔɖɔ nɛ ɖɩlaa-ɩ samtʋ kɩlaŋ weyi ɩkɛdɩɣnɩ-ɩ yɔ, ɛzɩ Ebree mba 13:15 seɣtuu-ɖʋ se ɖɩla yɔ.

16. Levitiki 19 taa paɣtʋ kiɖe nɖɩ pɩzɩɣ nɛ ɖɩtɔzɩ-ɖʋ tʋkaɣ ŋga kɛwɛ mba pɛsɛɣ Ɛsɔ nɛ mba paasɛɣ-ɩ yɔ pɛ-hɛkʋ taa yɔ kɔ-yɔɔ?

¹⁶ Pɩsa nɛ ɖɩkɛ kiɖeɖema lɛ, pɩwɛɛ se ɖitisi faaa nɛ ɖiyele nɛ ɛyaa na se ɖɩwɛ ndɩ nɛ mba paasɛɣ Ɛsɔ yɔ. Pɩ-labʋ pɩzɩɣ nɛ pɩwɛɛ kaɖɛ. Nabʋyʋ taa, ɖo-sukuli taa taabalaa, ɖa-tʋmɩyɛ taa taabalaa, ɖɔ-hɔʋ taa ñɩma mba paasɛɣ Yehowa yɔ nɛ ɛyaa lalaa, papɩzɩɣ nɛ pañɩɣ ɖɔ-yɔɔ se ɖɩla tʋma wena aɖɩkɩ-ɖʋ nʋmɔʋ se ɖɩsɛɛ Yehowa ɛzɩ ɛsɔɔlʋʋ yɔ. Alɩwaatʋ ndʋ pañɩkɩɣ ɖɔ-yɔɔ mbʋ yɔ, pɩpɔzʋʋ se ɖɩkpaɣ lɩmaɣzɩyɛ kɩcɛyɩyɛ naɖɩyɛ. Ɛbɛ pɩzɩɣ pɩsɩnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩkpaɣ lɩmaɣzɩyɛ kɩbanɖɛ? Iyele nɛ ɖɩna paɣtʋ kiɖe kɩbanɖɛ nɖɩ ɖɩwɛ Levitiki 19:19 taa yɔ. Mayaɣ ŋga kɔ-hɔɔlʋʋ nakʋyʋ tɔŋ se: “Taasuu ñɔ-yɔɔ toko ŋgʋ pɛñɛyɩ-kʋ nɛ pɩsaŋ naalɛ ndɩ ndɩ yɔ.” Paɣtʋ ndʋ, tiyekaɣ se paɖʋ tʋkaɣ Izrayɛɛlɩ piya nɛ ajɛɛ wena acɔ-sɩ nɛ ata yɔ pɛ-hɛkʋ taa. Ðɩfɛyɩ Moyizi paɣtʋ tɛɛ; pʋyɔɔ lɛ, pɩtɩkɛnɩ kɩwɛɛkɩm se Krɩstʋ tʋ esuu toko ŋgʋ palabɩnɩ wondu ndɩ ndɩ yɔ, ɛzɩ pɩsatʋ yaa kpɩna hʋndʋ mbʋ yɔ. Ɛlɛ, ɖɩtɩsɔɔlɩ se ɖɩwɛɛ ɛzɩ ɛyaa mba pe-tisuu nɛ pa-lakasɩ ɩɩlakɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ Bibl wɩlɩtʋ yɔ; paa ɛyaa mba patɩɩkɛ ɖo-sukuli taa taabalaa, ɖa-tʋmɩyɛ taa taabalaa yaa ɖɔ-hɔʋ taa mba yɔ. Toovenim taa lɛ, ɖɩsɔɔlɩ ɖɔ-hɔʋ taa mba nɛ ɛyaa lalaa. Paa mbʋ yɔ, lɩmaɣza wena ɖɩkpakɩɣ ɖe-wezuu caɣʋ taa yɔ, awɩlɩɣ se ɖɩkaɣ ñam Yehowa paa piyeki se ɖɩwɛɛ ndɩ nɛ ɛyaa mba pɔcɔ-ɖʋ nɛ pata yɔ. Tɔzɩ se mbʋ pɩwɩlɩɣ se ɛyʋ kɛ kiɖeɖeu yɔ, pɩ-taa nabʋyʋ lɛ se ɛkɛ weyi palɩzɩ-ɩ nɛ kɩjaʋ se ɛɖʋ Ɛsɔ lɩm yɔ. Ye ɖɩsɔɔlaa se ɖɩkɛ kiɖeɖema yɔ, pɩcɛyaa se ɖɩla mbʋ.—2 Kɔr. 6:14-16; 1 Pɩy. 4:3, 4.

17-18. Lɔŋ weyi ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkpɛlɩkɩ Levitiki 19:23-25 taa?

¹⁷ Pɩɩwɛɛ se tɔm loyaɣ “mɛnkɛ [Yehowa] mɩ-Ɛsɔ” ɛsɩnɩ Izrayɛɛlɩ piya nɛ sɩ nɛ Yehowa pa-taabalɩyɛ tɔm cɛyɩ sɩ-ɛsɩndaa nɛ pɩkpaɖɩ pɩtɩŋa. Ɛzɩma tɩyɛ? Levitiki 19:23-25 yɔɔdʋʋ nʋmɔŋ weyi ɩ-yɔɔ sɩpɩzɩɣ sɩtɩŋna nɛ sɩla mbʋ  yɔ ɩ-taa kʋɖʋmʋʋ tɔm. (Kalɩ Levitiki 19:23-25.) Maɣzɩ nɛ ŋna ɛzɩma pɩpɔzaɣ se Izrayɛɛlɩ piya ɩɖɔ tɔm ndʋ tɩ-yɔɔ alɩwaatʋ ndʋ sɩsʋʋ Lidaʋ Tɛtʋ taa nɛ pɩtɛ yɔ. Ye abalʋ nɔɔyʋ ɛsɔ tɩŋ se pɩkɛnɩ-ɩ tɔɔnaɣ yɔ, pɩnzɩ naadozo taa lɛ, pɩtaapɔzɩ se ɛtɔɔ i-pee. Pɩnaɣ naanza ñɩŋga taa lɛ, pɩpɔzaɣ se ɛsɩɩ tɩŋ pee ana kɩjaʋ nɛ palabɩnɩ-ɩ tʋmɩyɛ Ɛsɔ tɛ kediɣzaɣ kizinziku tɛɛ. Pɩnaɣ kagbanzɩ ñɩŋga taa ɖeke tɩŋ sɔyʋ pɩzaɣ se ɛpaɣzɩ tɔɔʋ i-pee. Pɩɩwɛɛ se paɣtʋ ndʋ, tɩsɩnɩ Izrayɛɛlɩ piya nɛ sɩnɩɩ pɩ-taa se pɩtɩpɔzɩ se sɩsɩɩ sɩ-kɩcɛyɩm kajalaɣ lone taa. Yehowa kaasɔɔlaa se sɩtaa-ɩ liu se ɛkaɣ cɔnʋʋ sɩ-yɔɔ nɛ sɩsɩɩ ɛ-sɛtʋ kajalaɣ lone taa si-wezuu caɣʋ taa. Ɛkaɣ yebu nɛ sɩwɛɛnɩ tɔɔnaɣ ɛzɩ pɩpɔzʋʋ yɔ. Pɩtasɩ lɛ, Ɛsɔ kaaseɣti-sɩ se sɩsɔɔlɩ faaa nɛ sɩla kʋjɔŋ kediɣzaɣ kizinziku tɛɛ; lone nɖɩ ɖɩ-taa sɩsɛɣaɣ-ɩ.

¹⁸ Paɣtʋ ndʋ tɩwɛ Levitiki 19:23-25 taa yɔ, tɩtɔzʋʋ-ɖʋ tɔm ndʋ Yesu yɔɔdɩ Pʋʋ Yɔɔ Tɔm Yɔɔdʋʋ taa yɔ tɩ-yɔɔ. Ɛyɔɔdaa se: “Iyele nɩɣzʋʋ . . . mbʋ ɩkaɣ tɔɔʋ yaa mbʋ ɩkaɣ ñɔʋ yɔ pɩ-yɔɔ.” Ɛtasɩ yɔɔdʋʋ se: “Mɩ-Caa weyi ɛwɛ ɛsɔdaa yɔ, ɛnawa se pɩpɔzʋʋ-mɩ wondu ndʋ tɩ-tɩŋa.” Ɛsɔ kaɣ cɔnʋʋ ɖɔ-yɔɔ ɛzɩ ɛcɔŋnʋʋ sumasɩ yɔɔ yɔ. (Mat. 6:25, 26, 32) Ðɩtaɣ Yehowa liu se ɛkaɣ cɔnʋʋ ɖɔ-yɔɔ. Nɛ ɖɩlakɩ “pʋtɔdɩyɛ naʋ kʋjɔŋ” se ɖɩsɩnɩ mba pɛwɛ kɩcɛyɩm taa yɔ, ɛlɛ ɖiiyeki se ɛyaa ɩtɩlɩ. Pɩtasɩ lɛ, ɖitisiɣ faaa nɛ ɖɩhaɣ liidiye se pɔcɔnɩnɩ ɛgbɛyɛ kɩcɛyɩm ɖeɖe. Yehowa naɣ kʋjɔŋ weyi ɖɩlakɩ yɔ, nɛ ɛkaɣ-ɖʋ hɛyʋʋ pi-lone taa. (Mat. 6:2-4) Alɩwaatʋ ndʋ ɖɩlakɩ kʋjɔŋ yɔ, ɖɩwɩlɩɣ se ɖɩnɩ lɔŋ weyi ɩwɛ Levitiki 19:23-25 taa yɔ ɩ-taa.

19. Levitiki takayaɣ taa hɔɔlɩŋ weyi ɩ-taa ɖɩtazaa yɔ, lɔŋ weyi ŋkpɛlɩkɩ ɩ-taa?

¹⁹ Ðɩtazɩ Levitiki ñʋʋ 19 taa masɩ nasɩyɩ pazɩ taa, nɛ sɩsɩnɩ-ɖʋ nɛ ɖɩna se ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩkɛ kiɖeɖema ɛzɩ ɖɛ-Ɛsɔ kiɖeɖeu yɔ. Ye ɖɩmaɣzɩɣnɩ-ɩ yɔ, pɩwɩlɩɣ se ɖɩwɛɛ nɛ ɖɩñakɩ pana se ‘ɖɩpɩsɩ kiɖeɖema ɖɔ-ɖɔnɛ kpeekpe taa.’ (1 Pɩy. 1:15) Ɛyaa mba paasɛɣ Yehowa yɔ, pa-taa sakɩyɛ na wezuu kɩbaŋʋ ŋgʋ Yehowa samaɣ taa ñɩma cakɩ yɔ nɛ pɛ-ɛsa. Toovenim taa lɛ, piseɣti nabɛyɛ nɛ pasa Yehowa. (1 Pɩy. 2:12) Ɛlɛ, ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩtasɩ kpɛlɩkʋʋ lɔŋ sakɩyɛ Levitiki ñʋʋ 19 taa. Tɔm ñʋʋ ŋgʋ kɩkɔŋ yɔ, kɩkaɣ tazʋʋ ñʋʋ ŋgʋ kɩ-taa masɩ lɛɛsɩ taa; nɛ kɩkaɣ-ɖʋ sɩnʋʋ nɛ ɖɩna ɖe-wezuu caɣʋ hɔɔlɩŋ lɛɛŋ weyi ɩ-taa ɖɩpɩzɩɣ nɛ ‘ɖɩpɩsɩ kiɖeɖema’ ɛzɩ Pɩyɛɛrɩ seɣtuu-ɖʋ se ɖɩla yɔ.