Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 49

Pouke tari 3. Mojseeva bašo adava sar te ponašina amen

Pouke tari 3. Mojseeva bašo adava sar te ponašina amen

Mang tle pašutne sar korkori tut (3. MOJ. 19:18)

GILI 109 Te manga amen taro vilo

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. So dikhlem ki angluni statija, hem bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

 KI ANGLUNI statija dikhlem nesave praktična sovetija so arakhljovena ki 3. Mojseeva 19 poglavje. Na primer, ko trito stiho čitinaja kaj o Jehova vakergja e Izraelconge te poštujnen pumare roditelen. Dikhlem sar šaj te primenina adava sovet agjaar so ka grižina amen bašo amare roditelengere fizička, emocionalna hem duhovna potrebe. Ko isto stiho e Devleskoro narodo sine potsetimo bašo adava kobor tano važno te ikerel pe o sabat. Dikhlem kaj iako amenge avdive na važinela o zakoni bašo sabat, sepak amen šaj te primenina o načelo taro adava zakoni agjaar so sekova dive ka odvojna amenge vreme te šaj te kera nešto bašo Jehova. Ako keraja agjaar ka sikava kaj trudinaja amen te ova sveta sar so pottikninena amen o stihija tari 3. Mojseeva 19:2 hem 1. Petrovo 1:15.

2 Ki akaja statija ka kera lafi bašo javera da stihija tari 3. Mojseeva 19 poglavje. So šaj te sikljova taro akava poglavje bašo adava sar te ponašina amen okolencar soj fizički ograničime, sar te ova poštena ki amari buti hem sar te sikava mangipe e javerenge? But tano važno te dikha akala pouke ako mangaja te ova sveta sar o Devel.

PONAŠIN TUT ŠUKAR OKOLENCAR SOJ FIZIČKI OGRANIČIME

Sprema 3. Mojseeva 19:14, sar valjani te ponašina amen nekasaja soj kašuko ili korolo? (Dikh ko pasusija 3-5) *

3-4. Sprema 3. Mojseeva 19:14, sar valjani sine o Izraelcija te ponašinen pe e kašukencar hem e korolencar?

3 Čitin 3. Mojseeva 19:14. O Jehova očekujnela sine taro plo narodo te ponašinel pe šukar okolencar so sine fizički ograničime. Na primer, ov vakergja e Izraelconge te na den arman nekas soj kašuko. Ko adava sine vklučimi i zakana ili te vakerel pe nešto lošno leske. Adava sine čače lošno te kerel pe nekaske soj kašuko! Ov našti sine te šunel so vakerela pe baši leste, hem adaleske našti sine te braninel pe.

4 Isto agjaar, ko 14 stiho o Devel vakergja ple slugenge „te na čhiven prečka anglo korolo“. Ko jekh lil kova so kerela lafi bašo manuša so sine len fizička ograničuvanja pišinela: „Ko purano Blizok Istok o javera but puti ponašinena pe sine lencar surovo hem maltretirinena len sine“. Šaj nesavo lošno manuš ka čhivel sine nešto anglo korolo manuš te šaj te povredinel le ili te asal leske. Kobor lošno sine adava! Preku akaja zapoved o Jehova pomožingja ple narodoske te dikhel kaj valjani te sikavel sočuvstvo okolenge soj fizički ograničime.

5. Sar šaj te sikava sočuvstvo okolenge soj fizički ograničime?

5 O Isus sine sočuvstvitelno okolencar so sine fizički ograničime. Setin tut savo haberi bičhalgja e Jovaneske kova so krstingja le: „O korole akana dikhena, o sakatija phirena, o leprozna čistinena pe, o kašuke šunena hem o mule uštena“. Otkeda dikhle e Isuseskere čudija, „sa o manuša počmingje te falinen e Devle“ (Luka 7:20-22; 18:43). O hristijanja mangena te džan palo e Isuseskoro primer hem te sikaven sočuvstvo okolenge soj fizički ograničime. Adaleske, amen siem šukar hem strpliva lencar. Džangjola pe, o Jehova na dengja amen mokj te kera čudija sar o Isus so kergja. Ama, isi amen čest te vakera hem okolenge so doslovno na dikhena hem okolenge duhovno so na dikhena o šukar haberi bašo raj kote so sarine ka oven fizički hem duhovno saste (Luka 4:18). Akava haberi panda akana pomožinela bute dženenge te falinen e Devle.

TE OVA POŠTENA KI AMARI BUTI

6. Sar i 3. Mojseeva 19 poglavje pomožinela amenge pošukar te haljova o deš zapovedija?

6 Nesave stihija tari 3. Mojseeva 19 poglavje pomožinena amenge pošukar te haljova o deš zapovedija. Na primer, i oftoto zapoved jasno vakerela: „Ma čor“ (2. Moj. 20:15). Nekoj šaj te mislinel peske kaj sa džikote tano poslušno ki akaja zapoved te na lel nešto so nane leskoro, ov ikerela pe ki zapoved. Ama ov šaj ko javer način te čorel.

7. Sar šaj jekh trgovco te na ikerel i oftoto zapoved bašo čoribe?

7 Jekh trgovco šaj te mislinel peske kaj ov na čorela adaleske so na lelja nešto so nane leskoro. Ama dali tano sekogaš pošteno keda bikinela nešto e javerenge? Sar so pišinela ki 3. Mojseeva 19:35, 36 o Jehova vakergja: „Na smejnena te koristinen hovavne merke keda merinena dolžina, pharipa hem tečnost. Valjani te ovel tumen točno vaga, točna tegija hem točna merke“. Jekh trgovco kova so koristinela hovavne vage hem merke te šaj te hovavel ple mušterien, ov ustvari čorela lendar. Javera da stihija tari 3. Mojseeva 19 poglavje potvrdinena akava.

Povrzimo e lafencar tari 3. Mojseeva 19:11-13, so šaj te pučel pe jekh hristijani bašo adava sar kerela pli buti? (Dikh ko pasusija 8-10) *

8. Sar o detalija soj pišime ki 3. Mojseeva 19:11-13 pomožingja e Evreenge te primeninen o načelo so bešela pali oftoto zapoved, hem sar šaj te ovel amen korist taro adava?

8 Čitin 3. Mojseeva 19:11-13. O 11 stiho tari 3. Mojseeva 19 poglavje počminela e lafencar: „Ma čoren“. O 13 stiho vakerela: „Ma iskoristin tle pašutne“. Znači ako nekoj nane pošteno ki buti so kerela la, ov ustvari čorela. Iako i oftoto zapoved jasno vakerela kaj o čoribe tano pogrešno, o detalija soj tane pišime ki 3. Mojseeva pomožingje e Evreenge te haljoven sar šaj te primeninen o načelo so bešela pali adaja zapoved. Šukar tano amen da te razmislina bašo adava sar dikhela o Jehova ko hovajbe hem ko čoribe. Šaj te puča amen: „Keda razmislinava baši 3. Mojseeva 19:11-13, dali dikhava kaj isi nešto so valjani te meninav ko mlo životo, posebno ko mo način sar kerava buti“?

9. Sar o zakoni tari 3. Mojseeva 19:13 zaštitinela sine e rabotnikon?

9 Jekh hristijani kole so isi le rabotnikija valjani te razmislinel bašo javer da aspekti tari česnost. I 3. Mojseeva 19:13 završinela e lafencar: „I plata e rabotnikoskiri na valjani te ačhol ki tute celo rat dži tajsa sabajle“. Ko Izrael pobaro delo taro manuša kerena sine ko nive buti hem o rabotnikija sine platime ko krajo taro dive. Ako na dela pe sine i dnevnica e rabotnikoske ko krajo taro adava dive, šaj nane te ovel le sine pare te šaj te kinel ple familijake hajbaske. O Jehova vakergja: „Ov tano ki nevolja hem leskoro životo zavisinela tari leskiri plata“ (5. Moj. 24:14, 15; Mat. 20:8).

10. So šaj te sikljova tari 3. Mojseeva 19:13?

10 Avdive but rabotnikija lena plata jekh puti ili duj puti ko masek, a na sekova dive. Ama, o načelo so arakhljola ki 3. Mojseeva 19:13 panda važinela. Nesave gazdija iskoristinena pumare rabotnikon agjaar so platinena len but pohari nego kobor so valjani. Ola džanena kaj akale rabotnikon nane len javer izbor hem kaj ka ačhon te keren buti iako tane but hari platime. Javere lafencar, asavke gazdija na dena e rabotnikonge lengiri plata. Jekh hristijani kole so isi le rabotnikija mora te ovel fer sprema lende. Akana te dikha so javer šaj te sikljova tari 3. Mojseeva 19 poglavje.

MANG E JAVEREN SAR TUTE

11-12. So istakningja o Isus adalea so citiringja o lafija tari 3. Mojseeva 19:17, 18?

11 O Devel očekujnela amendar but poviše nego samo te pazina te na povredina e javere manušen. Akava šaj te dikha le tari 3. Mojseeva 19:17, 18. (Čitin.) O Jehova jasno vakergja: „Mang tle pašutne sar korkori tut“. Jekh hristijani mora te kerel akava ako mangela te kerel e Devleskiri volja.

12 Primetin sar o Isus istakningja kobor tani važno i zapoved tari 3. Mojseeva 19:18 keda jekh farisei pučlja le: „Koja tani i najbari zapoved ko zakoni?“ O Isus odgovoringja kaj i najbari hem i prvo zapoved tani te manga e Jehova sa amare vilea, sa amare dušaja hem sa amare gogjaja. Palo adava o Isus citiringja o lafija so arakhljovena ki 3. Mojseeva 19:18: „I dujto, slično sar late tani akaja: ’Mang tle pašutne sar korkori tut‘“ (Mat. 22:35-40). Isi but načinija sar te sikava mangipe e javerenge, hem nesave lendar šaj te sikljova len tari 3. Mojseeva 19 poglavje.

13. Sar šaj pošukar te haljova o lafija tari 3. Mojseeva 19:18 keda razmislinaja bašo e Josifeskoro slučaj?

13 Jekh način sar šaj te sikava mangipe amare pašutneske tano agjaar so ka primenina o sovet so arakhljola ki 3. Mojseeva 19:18. Athe phenela: „Ma odmazdin tut ni ma iker holi“. Poviše džene amendar džanaja nekas so beršencar ikergja holi ple kolegaja, součenikoja ili nekasaja tari pli familija. Setin tut kaj e Josifeskere phralja ikergje holi sprema leste, hem ko krajo ikalgje la upri leste (1. Moj. 37:2-8, 25-28). Ama o Josif na ponašingja pe lencar lošno. Le sine le prilika te iranel lenge bašo adava so kergje leske, ama ov sepak sikavgja lenge milost. Na ikergja holi sprema lende. Namesto adava, ov postapingja sprema o sovet so pokasno sine pišimo ki 3. Mojseeva 19:18 (1. Moj. 50:19-21).

14. So sikavela amenge kaj o načelija so arakhljovena ki 3. Mojseeva 19:18 važinena avdive da?

14 O hristijanja kola so mangena te keren e Devleskiri volja valjani te džan palo e Josifeskoro primer kova so prostingja ple phralenge namesto te ikerel holi sprema lende hem te iranel lenge. Adava vakergja le o Isus da ki pli najpendžardi molitva keda vakergja kaj valjani te prostina okolenge so grešingje amenge (Mat. 6:9, 12). Isto agjaar o apostol Pavle dengja sovet e hristijanenge: „Ma odmazdinen tumen, me mangle“ (Rim. 12: 19). Ov isto agjaar ohrabringja len: „Trpinen tumen jekh jekhea hem celo vilea prostinen tumenge čak keda nekoj ka vredžinel tumen“ (Kol. 3:13). E Jehovaskere načelija na meninena pe. Ponadari da važinena amenge o načelija so bešena palo zakoni tari 3. Mojseeva 19:18.

Isto sar so na valjani celo vreme te pipina ki jekh doslovno rana, agjaar na valjani celo vreme te mislina ko situacie keda nekoj povredingja amen. Valjani te trudina amen te bistra hem te prostina (Dikh ko pasus 15) *

15. Koja sporedba pomožinela amenge te haljova soske valjani te prostina hem te bistra?

15 Razmislin baši akaja sporedba. O povredime čuvstvija šaj te sporedina len doslovno ranencar, nesave rane tane tikne a javera pobare. Na primer, džikote spreminaja hajbaske šaj hari te čhina amen ko naj. Adava šaj but te dukhal, ama sigate nakhela hem sasljola. Palo jekh ili duj dive šaj ni nane te setine tut kote čhingjan tut. Slično, nekoj šaj te vakerel ili te kerel nešto kolea so ka povredinel amen, ama adaleske so nane doborom seriozno amen posigate prostinaja leske. Ama ako i rana tani pohor, tegani šaj ka valjani te dža ko doktori te šaj te sivel pe hem te phandel pe zavojea. Ako celo vreme pipinaja ki rana tegani verojatno nane te sasljol hem ka ovel pološno. Žalno tano adava so nekoj šaj te kerel nešto slično keda tano but povredimo. Ov šaj celo vreme te razmislinel bašo adava kobor but o javer povredingja le. Ama okola so ikerena holi kerena peske šteta. But pošukar tano te šuna o sovet so arakhljola ki 3. Mojseeva 19:18.

16. Sprema 3. Mojseeva 19:33, 34, sar valjani sine o Izraelcija te ponašinen pe sprema o jabandžie, hem so šaj amen te sikljova taro adava?

16 Keda o Jehova zapovedingja e Izraelconge te mangen pumare pašutnen, ov na mislingja kaj ola valjani te sikaven mangipe samo e javere Izraelconge, nego isto agjaar valjani sine te mangen e jabandžien so živinena maškar lende. Adava sine jasno vakerdo ki 3. Mojseeva 19:33, 34. (Čitin.) O Jehova mangela sine o Izraelcija te ponašinen pe e jabandžiencar sar e javere Izraelconcar hem te mangen len sar peste. Na primer, o Zakoni vakerela sine kaj o Izraelcija valjani te mukhen hem e jabandžien hem e čorolen te kheden taro nive (3. Moj. 19:9, 10). O hristijanja avdive valjani te primeninen o načelo bašo mangipe sprema o jabandžie (Luka 10:30-37). Sar šaj te kera adava? Avdive isi milionja manuša ko celo sveto kola so gele te živinen ki javer phuv, hem šaj nesave lendar tane tle komšie. But tano važno te sikava poštovanje sprema asavke murša, džuvlja hem čhave.

JEK VAŽNO BUTI KOJA SO NANE SPOMNIMI KI 3. MOJSEEVA 19 POGLAVJE

17-18. a) Ko so pottikninena amen o stihija tari 3. Mojseeva 19:2 hem 1. Petrovo 1:15? b) Koja važno buti pottikninela amen o apostol Petar te kera?

17 Sar so dikhlem hem ki 3. Mojseeva 19:21 hem ko 1. Petrovo 1:15, o Jehova pottikninela ple slugen te oven sveta. Ki 3. Mojseeva 19 poglavje isi javera da stihija kolendar so dikhela pe so valjani te kera te šaj te ugodina e Jehovaske. Dikhlem nesave lendar so sikavena kola bukja valjani te kera a kola bukja valjani te izbegina. * Taro hristijanska grčka spisija dikhlem kaj o Jehova ponadari da mangela te primenina o načelija kola so bešena palo adala zakonija. Ama o apostol Pavle vakergja panda nešto.

18 Šaj siem zafatime ko različna duhovna aktivnostija hem keraja šukaripe javerenge. Ama o Petar istakningja kaj valjani te kera panda nešto soj tano but važno. Angleder te pottikninel amen te ova sveta ko sa so keraja ov vakergja: „Spreminen tumari godi baši naporno buti“ (1. Pet. 1:13,15). Ki savi buti mislingja? O Petar vakergja kaj e Hristoseskere pomazime phralja ka objavinen o šukar osobine okoleskere so vikingja len (1. Pet. 2:9). Ustvari, avdive sa e hristijanen isi len čest te učestvujnen ki akaja but važno aktivnost kolatar so e manušen šaj te ovel len najbari korist. Sar Devleskoro sveto narodo, isi amen bari čest redovno hem revno te propovedina hem te sikava (Mar. 13:10). Keda daja amendar sa te šaj te primenina o načelija tari 3. Mojseeva 19 poglavje sikavaja kaj mangaja e Devle hem e pašutnen, hem kaj mangaja te ova sveta ko sa so keraja.

GILI 111 O Jehova dela amen radost

^ O hristijanja nane telo e Mojseeskoro zakoni, ama o Zakoni spomninela but bukja kola so valjani ili na valjani te kera len. Ako džanaja len adava šaj te pomožinel amenge te sikava mangipe e javerenge hem te kera e Devleskiri volja. Akaja statija ka pomožinel amenge te haljova sar šaj te primenina o pouke so arakhljovena ki 3. Mojseeva 19 poglavje.

^ Ki akaja hem ki angluni statija na dikhlem o stihija kola so kerena lafi baši pristrasnost, klevetibe, hajbe mas ratea, spiritizam, te vakerel pe i idnina hem te kerel pe blud (3. Mojseeva 19:15, 16, 26-29, 31). Dikh i statija „Pučiba taro čitatelija“ koja so arakhljola ko akava broj.

^ OBJASNIMI SLIKA: Jekh Jehovaskoro svedoko pomožinela jekhe phraleske kova soj gluvonemo te kerel lafi e doktorea.

^ OBJASNIMI SLIKA: Jekh phral kole so isi le molersko firma dela plata e rabotnikoske.

^ OBJASNIMI SLIKA: Jekh phen šaj lokhe te bistrel ako hari čhingja pe. Dali ka odlučinel te kerel o isto ako i rana tani poseriozno?