Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Dali sian šukar sorabotniko?

Dali sian šukar sorabotniko?

„SIUM sine uzi leste sar vešto graditeli... hem sium sine bahtalo anglo leste celo vreme“ (Izr. 8:30). Akava stiho opišinela sar e Devleskoro Čhavo but berša kergja ple Dadea buti angleder te avel ki Phuv. Akava stiho isto agjaar sikavela sar osetingja pe o Isus džikote kerela sine buti e Devlea — ov sine „bahtalo“ angli leste.

Ko nebo o Isus stekningja but šuže osobine so pomožingje leske te ovel jekh šukar sorabotniko hem adaleske keda sine ki Phuv ov sine jekh but šukar primer okolenge so sorabotingje lea. So šaj amen te sikljova taro e Isuseskoro primer? Ako proučinaja leskoro primer, ka arakha trin načelija so ka pomožinen amenge šukar te sorabotina e javerencar hem te ova ko jekhipe amare phralencar.

Dža palo e Jehovaskoro hem e Isuseskoro primer, agjaar so ka spodeline tlo iskustvo hem adava so džanea tle sorabotnikoncar

PRVO NAČELO: SIKAVEN POŠTOVANJE JEKH JEKHESKE

Jekh šukar sorabotniko tano ponizno. Ov ceninela e javeren hem na falinela pe. O Isus siklilo akava ponizno stavi taro plo Dad. Iako samo o Jehova zaslužinela te ovel vikimo Stvoriteli, ov manglja o javera te džanen baši važno buti so kergja la leskoro Čhavo. Adava šaj te dikha le taro adava so vakergja o Devel: „Te kera manuš sprema amaro liko“ (1. Moj. 1:26). Keda o Jehova vakergja akala lafija, o Isus sigurno but ceningja leskiri poniznost (Ps. 18:35).

Džikote sine ki Phuv, o Isus isto agjaar sikavgja poniznost. Keda o javera falinena le sine bašo adava so kergja, ov dela sine celo falba e Devleske (Mar. 10:17, 18; Jovan 7:15, 16). Ov trudinela pe sine te ovel ko mir ple učenikoncar hem dikhela len sine sar amala a na sar robija (Jovan 15:15). Ov čak thovgja lengere pre te šaj te sikavel len te oven ponizna (Jovan 13:5, 12-14). Amen da valjani te cenina amare sorabotnikon a na te dikha samo amenge te ovel šukar. Šaj te ovel amen but pobaro uspeh ako sikavaja poštovanje jekh jekheske hem ako nane amenge važno koj ka dobinel i pofalba (Rim. 12:10).

Jekh ponizno manuš tano svesno kaj „o planija... uspejnena keda isi but sovetnikija“ (Izr. 15:22). Bizi razlika kobor iskustvo isi amen hem save tane amare sposobnostija, na smejnaja te bistra kaj nijekh manuš na džanela sa. Čak o Isus priznajngja kaj isi bukja so ni ov na džanela (Mat. 24:36). Isto agjaar, ov mangela sine te džanel so mislinena ili so džanena leskere nesovršena sledbenikija (Mat. 16:13-16). Adaleske na čudinela amen so leskere sorabotnikija osetinena pe sine šukar lea! Slično agjaar, ako siem ponizna hem priznajnaja kaj isi amen ograničuvanja hem šunaja e javerengere predlogija, ka kera te ovel mir hem o planija ka uspejnen.

Posebno o starešine valjani te džan palo e Isuseskoro primer džikote zaedno sorabotinena. Ola na valjani te bistren kaj ko lengere sostanokija o sveti duh šaj te vlijajnel upro bilo kova starešina. Ako ola kerena sarine te osetinen pe slobodna te vakeren pumaro mislenje, tegani ka anen odluke kola so ka oven korisna celo sobranieske.

DUJTO NAČELO: „TUMARI RAZUMNOST NEKA OVEL PENDŽARDI“

Jekh šukar sorabotniko tano razumno keda kerela buti e javerencar. Ov tano prilagodlivo hem spremno tano te popuštinel. E Isuse sigurno sine le but prilike te dikhel kobor o Jehova tano razumno. Na primer, o Jehova bičhalgja le te spasinel e manušen iako ola zaslužinena sine te meren (Jovan 3:16).

O Isus popuštinela sine keda valjani sine. Adava šaj te dikha le taro adava sar pomožingja e Feničankake, iako ov sine bičhaldo e Izraelconge (Mat. 15:22-28). Leskiri razumnost isto agjaar šaj sine te dikhel pe taro adava so očekujnela sine taro ple učenikija. Otkeda leskoro paše amal o Petar anglo javera odrečingja pe lestar, o Isus sine spremno te prostinel leske. Palo nesavo vreme, ov dengja e Petareske bare odgovornostija (Luka 22:32; Jovan 21:17; Dela 2:14; 8:14-17; 10:44, 45). E Isuseskoro primer jasno sikavela amenge kaj valjani te ova pendžarde sar razumna manuša (Fil. 4:5).

I razumnost isto agjaar ka pottikninel amen te ova prilagodliva te šaj ko mir te kera buti razna manušencar. O Isus sine doborom šukar okolencar so sine okolu leste so leskere ljubomorna dušmanja vakergje kaj tano „amal e danočnikongoro hem e grešnikongoro“ so prifatingje leskoro haberi (Mat. 11:19). Šaj li amen da sar o Isus uspešno te sorabotina e javerencar? O Luis, jekh phral kova so služingja ki patuvačko služba hem ko Betel kote so sorabotingja različna phralencar hem phenjencar vakerela: „Te kere buti manušencar so nane sovršena tano sar te phene zidinea jekh zido različno barencar. Adaleske so o bara tane različna, valjani poviše te trudine tut te šaj te redine o bara kote so odgovorinena. Me da trudingjum man te kerav promene ki mande te šaj te dav mlo delo o zido te ovel pravo“. Kobor šužo stavi!

Jekh šukar sorabotniko na garavela informacie samo te šaj te ovel le kontrola upro javera

Keda isi amen prilika te sorabotina e objavitelencar taro amaro sobranie? Šaj te kera adava keda siem ki služba amare grupaja propovedibaske. Šaj te sorabotina objavitelencar so isi len porazlična familijarna odgovornostija amendar ili soj ki različno vozrast. Šaj li te sikava razumnost agjaar so ka prilagodina amen sprema lengere okolnostija ili agjaar so spremno ka učestvujna ki služba kolate so ola poviše uživinena?

TRITO NAČELO: OV SPREMNO TE DELINE

Jekh šukar sorabotniko „tano spremno te delinel“ (1. Tim. 6:18). Džikote kerela sine buti pe Dadea, o Isus sigurno primetingja kaj o Jehova na garavela sine lestar o bukja. Keda o Jehova „kergja o nebo“, o Isus sine „adathe“ hem šaj sine te sikljol lestar (Izr. 8:27). Pokasno, o Isus da sine spremno te vakerel ple učenikonge sa o bukja so šungja taro po Dad (Jovan 15:15). Šaj te dža palo e Jehovaskoro primer, agjaar so amen da ka ova spremna te delina amare sorabotnikoncar adava so džanaja hem o iskustvo so isi amen. Džangjola pe, jekh šukar sorabotniko nane te garavel informacie so ka pomožinen e javerenge samo te šaj te ovel le kontrola upri lende. Namesto adava, ov ka ovel bahtalo te vakerel e javerenge o šukar bukja so siklilo.

Amen isto agjaar šaj te ohrabrina amare sorabotnikon. Keda nekoj primetinela kobor trudinaja amen hem sikavela blagodarnost, adava kerela te osetina amen šukar. O Isus odvojnela peske sine vreme te vakerel ple sorabotnikonge adava so ceninela sine ki lende (Sporedin Matej 25:19-23; Luka 10:17-20). Ov čak vakergja lenge kaj ola ka „keren hem pobare bukja“ lestar (Jovan 14:12). I rat angleder te merel, ov pofalingja ple verna apostolen e lafencar: „Tumen sien adala so ačhilen mancar ko mle iskušenija“ (Luka 22:28). Zamislin samo kobor leskere lafija ohrabringje len hem pottikningje len ponadari da te den pestar sa! Ako amen da odvojnaja amenge vreme te pofalina e javeren, ola sigurno ka oven but bahtale hem pošukar ka keren buti.

TU ŠAJ TE OVE JEKH ŠUKAR SORABOTNIKO

O phral Kejod, vakerela: „Jekh šukar sorabotniko na valjani te ovel sovršeno, namesto adava ov kerela e javeren te oven bahtale hem na kerela pharo okolenge so kerena lea buti“. Dali tu sian asavko sorabotniko? Na primer, šaj te puče nesave objavitelen so mislinena ola savo sorabotniko sian tu. Ako o javera tane bahtale džikote kerena tuja buti, sar e Isuseskere učenikija so sine bahtale džikote sorabotinena sine lea, tegani šaj te vakere adava so vakergja o apostol Pavle: „Amen siem tumare sorabotnikija te šaj te oven bahtale“ (2. Kor. 1:24).