Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 50

Qabʼihaq li naxye li Jesús

Qabʼihaq li naxye li Jesús

«Teʼrabʼi xyaabʼ linkux» (JUAN 10:16).

BʼICH 3 Tú me das fuerza, confianza y valor

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Kʼaʼut naq li Jesús kixye naq ebʼ li xtzolom chanchanebʼ li karneer?

LI JESÚS kixjuntaqʼeeta li rahok li narekʼa chirixebʼ li xtzolom rikʼin li narekʼa laj kʼaakʼalenel chirixebʼ li xkarneer (Juan 10:14). Ut li eetalil aʼin naxkʼam ribʼ, xbʼaan naq ebʼ li karneer nekeʼxnaw ru laj kʼaakʼalenel ut nekeʼxnaw ru li xyaabʼ xkux. Jun li winq li nawulak chiru bʼihajik, kixkʼe reetal aʼin. Kixye: «Xqaj risinkil ebʼ li xjalam u li karneer ut xqayal xbʼaanunkil naq teʼnachʼoq chiqakʼatq, abʼan inkʼaʼ xooruuk xbʼaan naq inkʼaʼ nekeʼxnaw ru li xyaabʼ qakux. Tojaʼ naq kiwulak laj kʼaakʼalenel karneer, jun li chʼinaʼal ut naq kixbʼoqebʼ, saʼ junpaat xkohebʼ chirix».

2, 3. a) Chanru nekeʼxkʼutbʼesi li xtzolom li Jesús naq nekeʼrabʼi li xyaabʼ xkux? b) Kʼaru tqatzʼil rix saʼ li tzolom aʼin ut saʼ li jun chik?

2 Li kixkʼul li winq li nawulak chiru bʼihajik, naxjultika chiqu li kixye li Jesús chirix li teʼxbʼaanu ebʼ li xkarneer malaj ebʼ li xtzolom. Kixye: «Teʼrabʼi xyaabʼ linkux» (Juan 10:16). Abʼan li Jesús wank saʼ choxa. Joʼkan naq, chanru tooruuq rabʼinkil? Wi naqabʼaanu li kixkʼut chiqu (Mat. 7:24, 25).

3 Saʼ li tzolom aʼin ut saʼ li jun chik, tqatzʼil rix wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li kixkʼut li Jesús. Joʼ tqil, li Jesús kixkʼut chiqu naq tento tqakanabʼ xbʼaanunkil wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ ut naq tento tqabʼaanu jalanebʼ chik. Xbʼeenwa, tqatzʼil rix wiibʼ li naʼlebʼ li naxye li Jesús naq tento tqakanabʼ xbʼaanunkil.

«CHI MOKO YOOQ LEEKʼAʼUXL»

4. Joʼ naxye saʼ Lucas 12:29, kʼaru naru tkʼehoq re qakʼaʼuxl?

4 (Taayaabʼasi Lucas 12:29). Li Jesús kixye rehebʼ li xtzolom naq inkʼaʼ yooq xkʼaʼuxebʼ chirix li naʼajmank chiruhebʼ re xqʼaxbʼal ru li kutan. Ut naqanaw naq li naʼlebʼ aʼin qʼaxal chaabʼil ut nakʼanjelak. Usta naqaj abʼink, abʼan wank sut nachʼaʼajkoʼk chiqu. Kʼaʼut?

5. Kʼaʼut naq qʼaxal yook xkʼaʼuxebʼ junjunq ebʼ li hermaan?

 5 Maare wankebʼ li hermaan qʼaxal nekeʼok xkʼaʼuxl chi xsikʼbʼal xtzekemqebʼ, raqʼebʼ ut rochochebʼ. Maare saʼ laatenamit qʼaxal chʼaʼaj xtawbʼal li tumin. Maare qʼaxal nachʼaʼajkoʼk chaawu xtawbʼal laatumin re xwenteninkil laajunkabʼal. Maare li nawentenink re li junkabʼal ak kikamk ut ebʼ li junchʼol xeʼkanaak chi maaʼani ttenqʼanq rehebʼ. Ut naabʼal keʼkanaak chi maakʼaʼ xtuminebʼ ut xkʼanjelebʼ xbʼaan li nimla yajel COVID-19 (Ecl. 9:11). Wi ak xqanumsi malaj yooko xnumsinkil junaq rehebʼ li chʼaʼajkilal aʼin malaj jalan chik, chanru tooruuq xkʼambʼal qe rikʼin li kixye li Jesús naq inkʼaʼ yooq qakʼaʼuxl?

Minimank qakʼaʼuxl chirix li naʼajmank chiqu, qakʼojobʼaq qachʼool rikʼin li Jehobʼa. (Chaawil li raqal 6 toj 8). *

6. Chʼolobʼ li kixkʼul li apóstol Pedro saʼ jun kutan.

6 Saʼ jun kutan, li apóstol Pedro ut li jalanebʼ chik apóstol wankebʼ saʼ jun li jukubʼ saʼ li palaw re Galilea naq yook jun li kaqsut-iqʼ, tojaʼ naq keʼril li Jesús yook chi bʼeek saʼ xbʼeen li haʼ. Laj Pedro kixye: «Qaawaʼ, wi laaʼat, taqlahin chi xik aawikʼin chiru li haʼ». Naq li Jesús kixye: «Kim», «kiʼelk laj Pedro saʼ li jukubʼ, kiʼok chi bʼeek chiru li haʼ ut koho wan wiʼ li Jesus. Abʼanan, naq kiril li kawil iqʼ, kixiwak ut, naq kiʼok chi subʼeʼk, kixjap re: —Qaawaʼ, chinaakol». Li Jesús «kixyeʼ li ruqʼ» ut kixkol. Qakʼehaq reetal naq laj Pedro kiruuk chi bʼeek chiru li haʼ naq yook rilbʼal li Jesús usta xuwajel ru; abʼan, naq kiril li kaqsut-iqʼ kiʼok xkʼaʼuxl, xxiw, ut kiʼok chi subʼeʼk saʼ li haʼ (Mat. 14:24-31).

7. Kʼaru naqatzol rikʼin li kixkʼul laj Pedro?

7 Naqatzol qanaʼlebʼ chirix li kixkʼul laj Pedro. Moko kixkʼoxla ta naq t-oq xxiw xbʼaan li kaqsut-iqʼ ut tsubʼeʼq saʼ li haʼ. Li kiraj aʼan wulak bʼarwiʼ wank li Jesús, abʼan inkʼaʼ kiruuk xbʼaan naq kiʼok rilbʼal li kaqsut-iqʼ. Yaal, laaʼo inkʼaʼ nokooruuk chi bʼeek chiru li haʼ, abʼan naqanumsi ebʼ li chʼaʼajkilal li naxyal rix li qapaabʼal. Wi inkʼaʼ chik naqakʼojobʼ qachʼool rikʼin li Jehobʼa ut rikʼin li xyeechiʼom tookehoʼq saʼ li qapaabʼal. Maakʼaʼ naxye li chʼaʼajkilal li tqakʼul, kʼojkʼo qachʼool rikʼin li Jehobʼa ut naq aʼan truuq qatenqʼankil. Chanru tooruuq xbʼaanunkil?

8. Kʼaru ttenqʼanq qe re naq inkʼaʼ tnimanq qakʼaʼuxl chirix li naʼajmank chiqu?

8 Li tooxtenqʼa risinkil li qakʼaʼuxl, aʼan xkʼojobʼankil qachʼool rikʼin li Jehobʼa. Qajultikaq naq li qachoxahil Yuwaʼ naxye qe naq tixkʼe li naʼajmank chiqu, wi naqakʼe xbʼeenwa saʼ li qayuʼam (Mat. 6:32, 33). Aʼan junelik naxbʼaanu aʼin (Deut. 8:4, 15, 16; Sal. 37:25). Wi li Jehobʼa naril ebʼ li kokʼ xul li nekeʼrupupik ut ebʼ li uutzʼuʼuj, maakʼaʼ xyaalal naq t-oq qakʼaʼuxl chirix li kʼaru tqatzaka ut li tqakʼe chiqix (Mat. 6:26-30; Filip. 4:6, 7). Joʼ naq li rahok naʼekʼasink rehebʼ li naʼbʼej yuwaʼbʼej chi xchʼolaninkilebʼ li ralal xkʼajol, li rahok ajwiʼ naʼekʼasink re li Jehobʼa, li qachoxahil Yuwaʼ, chi xkʼebʼal li naʼajmank chiruhebʼ li nekeʼloqʼonink re. Joʼkan tzʼaqal, chʼolchʼooq chiqu naq li Jehobʼa maajunwa tooxkanabʼ.

9. Kʼaru nakaatzol chirix li kixkʼul li sumal aʼin?

9 Qilaq jun li eetalil li naxkʼutbʼesi naq li Jehobʼa naru xkʼebʼal qe li naʼajmank chiqu. Jun li sumal li nekeʼxkʼe chixjunil li xhoonal saʼ li xkʼanjel li Yos, xeʼbʼihajik numenaq jun hoor saʼ li xqʼeel bʼelebʼaal chʼiichʼ re xxokbʼalebʼ li hermaan ixq li wankebʼ saʼ li naʼajej li nekeʼxkanabʼ li xtenamitebʼ re xkolbʼalebʼ ribʼ ut re xkʼambʼalebʼ saʼ li chʼutam. Li hermaan naxseeraqʼi: «Naq ak xraqeʼk li chʼutam, xqaye rehebʼ li hermaan naq tooxik saʼ li qochoch re xwaʼbʼal junaq qawa. Abʼan xnaqʼ saʼ qachʼool naq maakʼaʼ peʼ nayoʼlaak qe». Kʼaru raj teʼxbʼaanu? Li hermaan naxye: «Naq xoowulak, saʼ li okebʼaal wank wiibʼ ninqi bʼools nujenaq chi tzakahemq. Inkʼaʼ naqanaw ani xkanabʼank re aran. Li Jehobʼa maajunwa xooxkanabʼ». Moqon chik, kipoʼek li xbʼelebʼaal chʼiichʼ li sumal aʼin. Tkʼanjelaq raj chiruhebʼ re xik chi puktesink, abʼan maakʼaʼ xtuminebʼ re xyiibʼankil. Joʼkan naq xeʼxkʼam saʼ jun li tayer re xnawbʼal jarubʼ teʼxyiibʼ wiʼ. Tojaʼ naq kiwulak jun li winq ut kixpatzʼ ani laj echal re li bʼelebʼaal chʼiichʼ. Li hermaan kixye naq aʼan laj echal re ut naʼajmank naq tyiibʼamanq. Li winq kixye: «Maakʼaʼ naxye. Li wixaqil traj jun li xbʼelebʼaal chʼiichʼ joʼ aʼin ut chanchan aʼin li xbʼonol. Jarubʼ nakaapatzʼ?». Kikʼeheʼk re li hermaan li tumin li ttzʼaqloq chiru, re xloqʼbʼal jalan chik. Kixye: «Kʼajoʼ xsahil saʼ qachʼool naq kiraqeʼk li kutan. Naqanaw naq aʼin moko yal kikʼulmank ta chi kamaʼan. Li Jehobʼa kitenqʼank qe».

10. Chanru nokooxtenqʼa li naxye Salmo 37:5 re naq inkʼaʼ t-oq qakʼaʼuxl chirix li naʼajmank chiqu?

10 Naq naqabʼi li naxye laj chaabʼil kʼaakʼalenel ut inkʼaʼ nanimank li qakʼaʼuxl chirix li kʼaʼaq re ru, chʼolchʼo naq li Jehobʼa tixkʼe qe li t-ajmanq chiqu (taayaabʼasi Salmo 37:5; 1 Ped. 5:7). Qakʼoxlaq chirix li chʼaʼajkilal li xooʼaatinak wiʼ saʼ  li raqal 5. Maare li Jehobʼa naroksi li najolomink re li junkabʼal malaj li patron re xkʼebʼal qe li naʼajmank chiqu. Abʼanan, wi li najolomink re li junkabʼal inkʼaʼ chik naru xbʼaanunkil aʼin malaj xookanaak chi maakʼaʼ qakʼanjel, li Jehobʼa tixsikʼ chanru tixkʼe qe li naʼajmank chiqu. Chʼolchʼo naq tixbʼaanu. Qatzʼilaq rix jun chik li naʼlebʼ li naxye qe laj chaabʼil kʼaakʼalenel naq tqakanabʼ xbʼaanunkil.

MEXRAQOK CHIK AATIN

Rilbʼal li xchaabʼilal ru xnaʼlebʼebʼ li junchʼol tooxtenqʼa re naq inkʼaʼ chik tooraqoq aatin. (Chaawil li raqal 11, 14 toj 16). *

11. Joʼ naxye saʼ Mateo 7:1, 2, kʼaru kixye li Jesús naq tento tqakanabʼ xbʼaanunkil ut, kʼaʼut wank sut nachʼaʼajkoʼk chiqu?

11 (Taayaabʼasi Mateo 7:1, 2). Li Jesús naxnaw naq laaʼo aj maak ut naq kʼaynaqo chi rilbʼal li xpaltilebʼ li junchʼol. Joʼkan naq kixye: «Mexraqok aatin». Usta wank sut inkʼaʼ naqaj raqok aatin saʼ xbʼeenebʼ li qahermaan, wank sut moko nokooruuk ta xbʼaanunkil. Kʼaru tqabʼaanu naq tkʼulmanq aʼin? Rabʼinkil li naxye li Jesús ut xyalbʼal qaqʼe re naq inkʼaʼ chik tooraqoq aatin.

12, 13. Chanru nokooxtenqʼa li naxbʼaanu li Jehobʼa re naq tqakanabʼ raqok aatin saʼ xbʼeenebʼ li junchʼol?

12 Naʼlebʼak chirix li naxbʼaanu li Jehobʼa naqataw rusilal, xbʼaan naq aʼan naxkʼe saʼ ru li xchaabʼilal xnaʼlebʼ ebʼ li junchʼol. Joʼkan kixbʼaanu rikʼin li awabʼej David, naq kitʼaneʼk saʼebʼ li nimla maak. Jun eetalil, kikoʼbʼeetak rikʼin li xBat-Seba ut kixtaqla xkamsinkil li xbʼeelom (2 Sam. 11:2-4, 14, 15, 24). Saʼ xkʼabʼaʼ aʼin, moko kaʼaj tawiʼ kixkʼam chaq li rahilal saʼ xbʼeen, kixkʼe ajwiʼ saʼ rahilal li xjunkabʼal, joʼ ajwiʼ ebʼ li junchʼol chik li rixaqil (2 Sam. 12:10, 11). Saʼ jun chik kutan, moko kixkʼojobʼ ta xchʼool rikʼin li Jehobʼa, naq kixtaqla rajlankil ebʼ laj puubʼ re Israel li moko yeebʼil ta re. Maare kixnimobʼresi ribʼ naq kixkʼoxla naq jwal naabʼalebʼ laj puubʼ li naxjolomihebʼ. Kʼaru kikʼulmank? Xeʼkamk 70,000 ebʼ aj Israel xmaak jun li nimla yajel (2 Sam. 24:1-4, 10-15).

13 Wi wanko raj chaq saʼ li tenamit Israel chiruhebʼ li kutan aʼan, kʼa raj ru xqakʼoxla chirix laj David? Ma xooraqok raj aatin saʼ xbʼeen ut xqakʼoxla naq moko xkʼulubʼ ta naq t-uxtaanaaq ru xbʼaan li Yos? Moko joʼkan ta kixkʼoxla li Jehobʼa. Kixkʼe bʼan saʼ ru naq maajunwa kitzʼeqtaanaak xbʼaan laj David ut naq relik chi yaal kixyotʼ xchʼool kixjal xkʼaʼuxl. Joʼkan naq kikuyeʼk xmaak, usta jwal nim li kixbʼaanu. Li Jehobʼa naxnaw naq jwal naraheʼk xbʼaan laj David ut naq naraj xbʼaanunkil li us. Peʼyaal naq qʼaxal naqabʼanyoxi naq li Yos naxkʼe saʼ ru li xchaabʼilal ru qanaʼlebʼ? (1 Rey. 9:4; 1 Crón. 29:10, 17).

14. Kʼaru kitenqʼank re wiibʼ oxibʼ li hermaan re naq inkʼaʼ chik teʼraqoq aatin saʼ xbʼeenebʼ li junchʼol?

14 Wi li Jehobʼa naxtaw ru naq nokoopaltoʼk, tooruuq ajwiʼ xbʼaanunkil aʼin rikʼinebʼ li junchʼol ut tqil li xchaabʼilal ru xnaʼlebʼebʼ. Moko chʼaʼaj ta rilbʼal li xpaltilebʼ li junchʼol ut nokooʼok xwechʼbʼalebʼ rix. Abʼan li naxkʼam re rikʼin li Jehobʼa, naxkʼam ribʼ saʼ usilal rikʼinebʼ li junchʼol usta naxnaw li xpaltilebʼ. Qakʼoxlaq li nakʼulmank rikʼin jun li tertokil pek, maare naq nekeʼok xyiibʼankil ru moko chʼinaʼus ta, abʼan li naxnaw xkʼanjelankil, naxnaw naq chʼinaʼus tkanaaq wi teʼxjiʼ ru. Joʼ li Jehobʼa ut li Jesús tqil li xbʼaanuhomebʼ ut li xchaabʼilal ru xnaʼlebʼ li junchʼol.

15. Chanru nokooxtenqʼa xkʼoxlankil li xwanjikebʼ li junchʼol re naq inkʼaʼ kaw tooraqoq aatin saʼ xbʼeenebʼ?

15 Usta naqakʼe saʼ qu li xchaabʼilal ru xnaʼlebʼebʼ li junchʼol, kʼaru chik tooxtenqʼa re naq inkʼaʼ kaw tooraqoq aatin saʼ xbʼeenebʼ? Qakʼoxlaq rix li xyuʼamebʼ. Qilaq jun li eetalil chirix aʼin. Saʼ jun kutan, naq li Jesús wank saʼ rochoch li Yos, kiril jun li xmalkaʼan nebʼaʼ li kixkʼe wiibʼ kokʼ tumin saʼ li kaax. Aʼan moko kixkʼoxla ta kʼaʼut naq kaʼajwiʼ aʼan kixkʼe. Moko kikoho ta xchʼool chirix jarubʼ li tumin kixkʼe, kixkʼe bʼan saʼ ru kʼaru kiʼekʼasink re chi xkʼebʼal, kiril li xwanjik ut kiʼoxloqʼiik xbʼaan li kixbʼaanu (Luc. 21:1-4).

16. Kʼaru naqatzol chirix li kixkʼul li xVerónica?

16 Li kixkʼul li xVerónica naxkʼutbʼesi chiqu naq wank xwankil xkʼoxlankil chanru li xyuʼamebʼ li junchʼol. Saʼ li xchʼuut wank jun li naʼbʼej li naxkʼiresi li xyum xjunes. Li xVerónica naxye: «Ninkʼoxla naq moko kaw ta yookebʼ chi kʼanjelak saʼ li chʼuut, joʼkan naq ninye naq moko kaw ta li xpaabʼalebʼ. Abʼan saʼ jun kutan xinʼelk chi puktesink wochbʼen li naʼbʼej aʼin. Kixseeraqʼi we li xchʼaʼajkilal xbʼaan naq li xyum wank jun xyajel, autismo xkʼabʼaʼ, li naxbʼaanu naq inkʼaʼ sa narekʼa ribʼ wank saʼ komonil. Kaw nakʼanjelak re xchʼolaninkil li xjunxaqalil ut li xpaabʼal. Saʼ xkʼabʼaʼ li xyajel li xyum, wank sut natzʼaqonk saʼ jalan chik chʼuut». Li xVerónica naxye: «Maajunwa xinkʼoxla naq jwal kaw li xwanjik. Anaqwan ninra ut nawoxloqʼi chixjunil li naxbʼaanu re kʼanjelak chiru li Jehobʼa».

17. Kʼaru nokooxtaqla xbʼaanunkil Santiago 2:8 ut, chanru tooruuq xpaabʼankil?

17 Kʼaru raj tento tqabʼaanu wi naqakʼe reetal naq yooko chi raqok aatin saʼ xbʼeen junaq li hermaan? Qajultikaq naq tento tqara ebʼ li qechpaabʼanelil (taayaabʼasi Santiago 2:8). Joʼkan ajwiʼ, tootijoq chiru li Jehobʼa ut tqatzʼaama re, naq tooxtenqʼa re naq inkʼaʼ chik tooraqoq aatin. Ut tqayuʼami li naqapatzʼ saʼebʼ li qatij, naq laaʼo xbʼeenwa tooʼaatinaq rikʼin li hermaan aʼan. Maare aʼin tixbʼaanu naq tqanaw ru chiʼus. Tooruuq ajwiʼ xbʼoqbʼal chi xwaʼbʼal junaq xwa malaj puktesink rikʼin. Naq yooqo xnawbʼal ru chiʼus, tooruuq xkʼambʼal qe rikʼin li Jehobʼa ut li Jesús naq tqil li xchaabʼilal ru li xnaʼlebʼ. Chi joʼkan tqakʼutbʼesi naq naqapaabʼ li kixye laj chaabʼil kʼaakʼalenel naq tqakanabʼ raqok aatin saʼ xbʼeenebʼ li junchʼol.

18. Chanru naqakʼutbʼesi naq naqabʼi xyaabʼ xkux laj chaabʼil kʼaakʼalenel?

18 Joʼ naq ebʼ li karneer nekeʼrabʼi xyaabʼ xkux laj kʼaakʼalenel, laaʼo ajwiʼ naqabʼi xyaabʼ xkux li Jesús. Wi naqayal qaqʼe re naq inkʼaʼ chik tnimanq qakʼaʼuxl chirix li naʼajmank chiqu ut tqakanabʼ raqok aatin saʼ xbʼeenebʼ li junchʼol, li Jehobʼa ut li Jesús toorosobʼtesi. Maakʼaʼ naxye wi wanko saʼ li chʼina chʼuut chi karneer li kixye li Jesús malaj saʼ li jun chik chʼuut chi karneer, miqakanabʼ rabʼinkil ut xpaabʼankil li xyaabʼ xkux laj chaabʼil kʼaakʼalenel (Luc. 12:32; Juan 10:11, 14, 16). Saʼ li jun chik tzolom, tqil wiibʼ li naʼlebʼ li kixye li Jesús naq teʼxbʼaanu li xtzolom.

BʼICH 101 Chookʼanjelaq chiru li Yos saʼ junajil

^ párr. 5 Naq li Jesús kixye naq ebʼ li xkarneer teʼrabʼi li xyaabʼ xkux, kiraj xyeebʼal naq ebʼ li xtzolom teʼrabʼi li kixkʼut ut teʼxyuʼami. Saʼ li tzolom aʼin, tqatzʼil rix wiibʼ li naʼlebʼ li wank xwankil li kixkʼut li Jesús: naq inkʼaʼ txik qachʼool chirix li kʼaʼaq re ru ut naq tqakanabʼ raqok aatin. Joʼkan ajwiʼ, tqil chanru tqayuʼami li naʼlebʼ li kixkʼe.

^ párr. 51 XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U: Jun li hermaan nakanaak chi maakʼaʼ xkʼanjel, bʼabʼay ajwiʼ xtumin re xwenteninkil li xjunkabʼal ut naʼajmank chiru xtawbʼal junaq li rochoch. Wi inkʼaʼ naxkʼe reetal, naru txik xkʼaʼuxl chirix aʼin ut tixkanabʼ chiʼixbʼej li xkʼanjel li Jehobʼa.

^ párr. 53 XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U: Jun li hermaan nabʼayk chi wulak saʼ li chʼutam. Abʼan naxkʼutbʼesi naq chaabʼil li xnaʼlebʼ xbʼaan naq napuktesink yalaq bʼar, naxtenqʼa ebʼ li cheek ut natenqʼank chirix li naʼajmank saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl.