1. Soske šaj o Isus sporedingja ple sledbenikon bakhrencar?

 O ISUS sporedingja peste jekhe pastirea, a ple sledbenikon bakhrencar, te šaj te sikavel kobor paše tano lengoro odnos (Jovan 10:14). Akaja sporedba baš odgovorinela. O bakhre džanena ple pastire hem adaleske šunena leskoro glaso. Jekh turisti dikhlja baš akava. Ov vakerela: „Manglem te slikina nesave bakhren hem adaleske probingjem te vikina len te aven popaše. Ama ola na ale soske na džanena sine amaro glaso. Tegani, jekh čhavo so sine lengoro pastiri samo so vikingja len gele pali leste“.

2-3. a) Sar e Isuseskere sledbenikija sikavgje kaj šunena leskoro glaso? b) So ka dikha ki akaja hem ki sledno statija?

² Adava so dikhlja o turisti setinkerela amen ko e Isuseskere lafija so vakergja len ple bakhrenge, javere lafencar ple sledbenikonge. Ov vakergja: „Ola ka šunen mlo glaso“ (Jovan 10.16). Ama o Isus tano ko nebo. Tegani sar šaj te šuna le? Jekh način sar šunaja amare Gospodareskoro glaso tano agjaar so primeninaja ko amaro životo o bukja so sikavgja len (Mat. 7:24, 25).

³ Ki akaja hem ki sledno statija ka kera lafi bašo nesave taro e Isuseskere sikljojba. Sar so ka dikha, o Isus sikavgja amen kola bukja valjani te čhinava te kera a kola bukja valjani te kera. Prvo, ka dikha duj bukja kola so o šukar pastiri vakergja amenge te čhinava te kera.

4. Sprema Luka 12:29, soske šaj te ova sekirime?

⁴ Čitin Luka 12:29. O Isus pottikningja ple sledbenikon te čhinaven te sekirinen pe bašo pumare materijalna  potrebe. Džanaja kaj e Isuseskere sovetija tane sekogaš mudra hem bašo amaro šukaripe. Amen mangaja te primenina akava sovet, ama ponekogaš šaj te ovel amenge pharo te kera adava. Soske?

5. Soske šaj nekoj te ovel sekirimo bašo ple materijalna potrebe?

 ⁵ Nesave šaj te sekirinen pe bašo adava dali ka ovel len hajbaske, šeja urajbaske ili than živibaske. Ola šaj živinena ki čoroli phuv kote soj pharo te arakhel pe buti. Šaj nane lenge lokho te zarabotinen dovolno pare te šaj te grižinen pe pumare familijake. Ili adava so kerela sine buti ki familija šaj mulo hem akana nane više nekoj so ka grižinel pe finansiski e familijake. Isto agjaar, but džene našavgje pli buti baši pandemija KOVID-19 (Prop. 9:11). Ako nesave taro akala bukja ili nešto javer slučingja pe amenge, tegani sar šaj te šuna e Isuseskoro upatstvo te čhinava te sekirina amen?

6. Objasnin so slučingja pe ki jekh prilika e apostol Petareske.

⁶ Ki jekh prilika, o apostol Petar hem o javera apostolija sine ko čamco ko Galilejsko More džikote sine jekh bari bura. Tegani dikhle e Isuse sar phirela upro pani hem o Petar vakergja leske: „Gospodare, ako sian tu, zapovedin mange te avav dži ki tute upro pani!“. Otkeda o Isus vakergja leske: „Ava!“, o Petar iklilo taro čamco hem počmingja te phirel upro pani dži ko Isus. Primetin so slučingja pe palo adava. Keda dikhlja i bura, darandilo hem počmingja te batinel, adaleske vikingja: „Gospodare, spasin man!“ O Isus pružingja plo vas, astargja le hem spasingja le. Ma te bistra kaj o Petar šaj sine te phirel upro pani sa džikote dikhela sine ko Isus. Ama keda  irangja pe te dikhel ki bura, darandilo hem počmingja te batinel (Mat. 14:24-31).

7. So šaj te sikljova taro e Petareskoro primer?

⁷ Amen šaj te sikljova taro e Petareskoro primer. Keda iklilo taro čamco hem počmingja te phirel ko pani, ov na očekujngja kaj i bura ka lel leskoro vnimanie hem kaj ka počminel te batinel. Ov manglja te phirel upro pani hem te džal dži ko Isus. Ama namesto te dikhel ko Isus, ov počmingja te sekirinel pe baši bura. Avdive amen našti te phira upro pani, ama valjani amenge vera te šaj te istrajna ko problemija isto sar e Petareske so valjani sine vera te šaj te phirel upro pani. Ako na dikhaja ko Jehova hem ko leskere vetuvanja amari vera šaj te slabonel hem agjaar duhovno te batina. Adaleske, bizi razlika save simbolična bure ka aven ko amaro životo, mora ponadari da te dikha ko Jehova hem te ovel amen doverba kaj ov šaj te pomožinel amenge. Sar šaj te kera adava?

8. So šaj te pomožinel amenge te na ova preterano sekirime bašo amare materijalna potrebe?

⁸ Namesto te ova preterano sekirime bašo problemija, valjani te ovel amen doverba ko Jehova. Ma te bistra kaj amaro manglo Dad, o Jehova, vetinela amenge kaj ka grižinel pe bašo amare materijalna potrebe ako čhivaja o duhovna bukja ko prvo than (Mat. 6:32, 33). Ov sekogaš ikerela pe ko plo lafi (5. Moj. 8:14, 15, 16; Ps. 37:25). Ako o Jehova dela adava soj potrebno e čiriklenge hem e lulugjenge, tegani ni hari na valjani te ova sekirime bašo adava so ka ha ili so ka urava (Mat. 6:26-30; Fil. 4:6, 7). Isto sar o roditelija so grižinena pe pumare čhavenge adaleske so mangena len, agjaar amaro nebesno Dad o Jehova ka grižinel pe bašo amare materijalna potrebe adaleske so mangela amen. Oja, šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka arakhel amen!

9. So šaj te sikljova taro iskustvo jekhe bračno pareskoro?

⁹ Razmislin bašo jekh iskustvo kova so sikavela sar šaj o Jehova te grižinel pe bašo amare materijalna potrebe. Jekh bračno pari soj pionerija, vozingje pumare purane vrdaja poviše taro jekh saati dži ko jekh kampi bašo izbeglice te len nesave phenjen adathar hem te ingaren len ko sostanok. O phral vakerela: „Palo sostanok, kaningjem e phenjen amende ko hajbe ama tegani halilem kaj nane amen ništo so te da lenge“. So slučingja pe? O phral ponadari vakerela: „Keda reslem khere, anglo amaro udar dikhlem duj bare torbe pherde hajbaja. Na džanlem koj angja len, ama o Jehova grižingja pe amenge“. Palo nesavo vreme, rumindilo lengoro vrda kova so valjani sine lenge baši služba. Ama na sine len pare te popravinen le. Sepak, ola ingargje o vrda ko jekh mehaničari te šaj te dikhen kobor ka koštinel len i popravka. Adathe alo jekh manuš hem pučlja: „Kaskoro vrda akava?“ O phral vakergja kaj tano leskoro hem kaj valjani te popravinel pe. Tegani o manuš vakergja: „Adava nane nisavo problemi. Mi romni mangela asavko vrda hem baš ki asavki boja. Kobor rodea leske?“ O phral bikingja o vrda e manušeske dovolno parenge te šaj te kinel peske javer. Ko krajo o phral vakerela: „Nane man lafija sar te objasninav kobor siem sine bahtale ko krajo taro adava dive. Džanlem kaj akava nane slučajno nego o Jehova pomožingja amenge“.

10. Sar taro Psalm 37:5 dikhela pe kaj na valjani preterano te sekirina amen bašo materijalna potrebe?

¹⁰ Keda šunaja e šukar pastire hem čhinavaja te ova preterano sekirime bašo  materijalna potrebe, šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka grižinel pe amenge. (Čitin Psalm 37:5; 1. Pet. 5:7.) Razmislin bašo situacie soj tane spomnime ko  pandžto pasus. Dži akana, o Jehova šaj grižingja pe bašo amare potrebe preku o poglavari ki amari familija, ili preku nekaste so dengja amen buti. Ama ako o poglavari, ili amen ačhilem bizi buti, šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka grižinel pe amenge ko nesavo javer način. Akana te dikha koja javer buti pottikninela amen o šukar pastiri te čhinava te kera.

11. Sprema Matej 7:1, 2 so vakergja amenge o Isus te čhinava te kera hem soske šaj te ovel adava pharo?

¹¹ Čitin Matej 7:1, 2. O Isus džanlja kaj adaleske so o manuša tane nesovršena, but puti koncentririnena pe ko e javerengere maane. Adaleske ov vakergja: „Čhinaven te sudinen“. Amen šaj but trudinaja amen te na sudina amare phralen. Ama ponekogaš nane te uspejna ko adava. Ako primetinaja kaj ponekogaš kritikujnaja e javeren, so valjani te kera? Te šuna e Isuse hem te da amendar sa te čhinave te sudina.

12-13. Sar šaj e Jehovaskoro primer te pomožinel amen te čhinava te sudina e javeren?

¹² Šaj but te sikljova ako razmislinaja bašo e Jehovaskoro primer. Ov koncentririnela pe te dikhel o šukar osobine ko manuša. Razmislin bašo adava sar postapingja e carea e Davidea keda ov kergja seriozna greške. Na primer, ov kergja preljuba e Vitsaveaja hem čak naredingja lakoro rom te ovel mudardo (2. Sam. 11:2-4, 14, 15, 24). Sar posledica, o David na kergja šteta samo peske nego pe familijake da kote so sine vklučime leskere javera da romnja (2. Sam. 12:10, 11). Ki javer prilika o David na sikavgja celosno doverba ko Jehova keda naredingja te kerel pe popis e Izraelsko vojskake, iako o Jehova na naredingja leske adava. Ov šaj kergja akava soske sine gordo baši pli bari vojska hem soske sine le doverba kaj oj ka zaštitinel le. Savo sine o rezultati taro adava? Otprilika 70.000 Izraelcija mule taro zarazno nasvalipa (2. Sam. 24:1-4, 10-15).

¹³ Sar ka dikhe sine ko David te živine sine ko Izrael ko adava vreme? Dali ka misline tuke sine kaj ov na zaslužinela o Jehova te prostinel leske? Ama o Jehova na razmislingja agjaar. Ov koncentriringja pe ki e Davideskiri vernost koja so sikavgja la celo plo životo hem dikhlja kaj čače kaingja pe. Adaleske, o Jehova prostingja e Davideskere seriozna grevija. O Jehova džanlja kaj o David but mangela le hem kaj mangela te kerel adava soj ispravno. Na sian li blagodarno bašo adava so amaro Devel koncentririnela pe ko amare šukar osobine? (1. Car. 9:4; 1. Let. 29:10, 17)

14. So šaj te pomožinel amenge te čhinava te sudina e javeren?

¹⁴ Ako o Jehova na očekujnela amendar te ova sovršena, tegani amen da na valjani te očekujna adava taro javera. Namesto adava, valjani te dikha o šukar osobine ko javera. Obično polokho tano te dikha ko e javerengere greške hem te kritikujna len. Ama jekh duhovno manuš nakhela šukar e javerencar, iako šaj primetinela lengere slabostija. Jekh dijamanti so nane obrabotimo šaj na dikhjola šužo, ama o gogjaver manuš dikhela nešto so našti odma te dikhel pe, ov džanela kaj adava dijamanti ka ovel but šužo hem skapoceno otkeda ka obrabotinel pe. Isto sar o Jehova hem o Isus, te na koncentririna amen ki e manušengiri nesovršenost nego te dikha lengere šukar osobine.

15. Sar adava so ka razmislina bašo e manušengere okolnostija ka pomožinel amenge te na sudina len?

 ¹⁵ Osven so valjani te koncentririna amen ko e javerengere šukar osobine, so javer ka pomožinel amen te na sudina e javeren? Trudin tut te haljove sar tano lengoro životo. Razmislin bašo akava primer. Jekh dive džikote sine o Isus ko hrami dikhlja jekhe čorole udovica sar mukhela duj tikne pare ko hramska kase. Ov na vakergja: „Soske na mukhlja poviše pare?“ Namesto te koncentririnel pe ko adava kobor dengja akaja udovica, o Isus lelja ko predvid lakere motivija hem okolnostija hem pofalingja la bašo adava so dengja pestar sa so šaj (Luka 21:1-4).

16. So šaj te sikljove taro e Veronikakoro iskustvo?

¹⁶ O iskustvo e Veronikakoro sikavela amenge kobor tano važno te razmislina bašo e javerengere okolnostija. Ko lakoro sobranie sine jekh daj koja so bajrarela sine korkori ple čhave. I Veronika priznajnela: „Mislinava mange sine kaj nane redovna ko sostanokija hem ki služba. Adaleske dikhava sine negativno ki lende. Ama jekh dive sium sine e phenjaja ki služba hem tegani oj objasningja mange kobor lake pharo so lakere čhave isi le autizam. Oj but trudinela pe sine te grižinel pe bašo pumare fizička hem duhovna potrebe. Adaleske so lakoro čhavo sine nasvalo, ponekogaš oj sine prisutno ko sostanokija  ko javer sobranie“. Ko krajo i Veronika vakerela: „Na sium sine svesno kobor pharo sine lake o životo, akana but mangava hem ceninava akale phenja bašo sa so kerela te šaj te služinel e Jehovaske“.

17. Ko so pottikninela amen o stiho taro Jakov 2:8, hem sar šaj te kera adava?

¹⁷ So valjani te kera ako primetinaja kaj kritikujnaja nesave phralen? Na valjani te bistra kaj amen mora te manga amare phralen. (Čitin Jakov 2:8.) Isto agjaar, valjani taro vilo te molina e Jehova te pomožinel amenge te čhinava te sudina. Ka postapina sprema amare molitve agjaar so ka trudina amen pošukar te zapoznajna okole so kritikujngjem. Na primer, šaj te dža lea ki služba ili te vikina le te avel amende ko gosti. Džikote pošukar zapoznajnaja amare phrale, te dža palo primer e Jehovaskoro hem e Isuseskoro agjaar so ka koncentririna amen ko leskere šukar osobine. Adalea ka sikava kaj šunaja e šukar pastireskiri zapoved te čhinava te sudina.

18. Sar šaj te sikava kaj šunaja o glaso e šukar pastireskoro?

¹⁸ Isto sar o bakhre so šunena o glaso ple pastireskoro, agjaar e Isuseskere sledbenikija šunena leskoro glaso. Ako daja amendar sa te čhinava preterano te sekirina amen bašo amare materijalna potrebe hem te čhinava te sudina e javeren, tegani o Jehova hem o Isus ka den amen bereketi bašo amaro trudo. Bizi razlika dali siem delo taro „tikno stado“ ili taro „javera bakhre“, ponadari da te šuna o glaso e šukar pastireskoro (Luka 12:32; Jovan 10:11, 14, 16). Ki sledno statija ka kera lafi bašo duj bukja kolenge so o Isus vakergja kaj leskere sledbenikija valjani te keren.