1-2. (a) Ese ci wodo nɔ apotru amɛtɔn Yesu tɔ ɖekawoɔ, yí lé wowa nu doɔ? (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

 LE PAKI xwe 32 K.H. goduɔ, apotru Piɛ, Ʒaki koɖo Ʒan kpɔ ŋtegan jiŋ ɖeka. Ci wole eto kɔyiji ɖeka ji, taŋfuin Hermon to jiɔ, Yesu trɔ yi nɔnɔmɛ le ŋmɛ nɔ wo. “Ŋmɛ Yitɔ le ezodakɔ shigbe ewe ɛnɛ. Avɔn Yitɔwo ɣe peŋpeŋ shigbe klɛnklɛn ɛnɛ.” (Mt. 17:1-4) Ci ŋtegan lɔ ɖokɔ vɔvɔnuɔ, apotru lɔwo se Mawu nu mɔ: “Mɛ cɛ nyi Evinyɛ lɔnlɔntɔ ci yí jɔnɔji nɔ Ŋ sugbɔ. Mí setonu ni.” (Mt. 17:5) Lé apotru amɛtɔn lɔwo nɔ agbe do dasɛ mɔ wose tonu nɔ Yesu. Mìji mɔ mìawa wowo tɔ han.

² Le nyɔta ci yí vayi mɛɔ, mìkpla mɔ mìaɖo to Yesu gbe gɔnmɛ yí nyi mɔ mìami enuɖekatɔwo wawa. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu amɛve ciwo Yesu mɔ mìɖo awa.

3. Sɔ koɖo Matie 7:13, 14 ɖe, nyi mìɖo awaɔ?

³ Hlɛn Matie 7:13, 14. Do jeshi mɔ Yesu xo nuxu so xɔmɔnu vovovo amɛve ciwo yí kplɔ amɛ yi emɔ vovovo amɛve ji. Ðekatɔ le “gbaja” yí xlɔtɔ le “cɔnjwin.” Vɔ emɔ amɛtɔntɔ ɖe deli o. Mìwoŋtɔwo yí ɖo asɔ emɔ ci ji mìato. Ecɛ nyi gbeta vevitɔ ci mìɖo asɔ, ɖo emɔ ɖeka kpaŋ  le mɔ lɔwo mɛ yí kplɔ amɛ yi agbe mavɔ mɛ.

4. Lé àdre emɔ “gbaja” lɔ doɔ?

⁴ Eɖo akpɔtɔ anɔ susu mɛ nɔ mì mɔ vovototo le emɔ amɛve cɛwo mɛ. Amɛ sugbɔ yí le emɔ “gbaja” lɔ ji, ɖo yi ji toto le fafɛɖe. Esadɔnu mɔ, amɛ sugbɔ ɖui mɔ yewoakpɔtɔ anɔ emɔ ŋtɔ́ ji yí awakɔ nu shigbe lé amowo wanɔ nu do le ji nɛ. Wodenya mɔ Satana Legba yí teteɛkpɔ mɔ yeana amowo ato emɔ ŋtɔ́ ji o, yí eku mɛ yí emɔ cɛ kplɔ amɛ yikɔ.—1 Kor. 6:9, 10; 1 Ʒan 5:19.

5. Egbla ci mɛɖewo do keŋ tɛnŋ kpɔ emɔ “cɔnjwin” lɔ yí tɔ zɔnzɔn jiɔ?

⁵ To akpo nɔ emɔ “gbaja” lɔɔ, emɔ xlɔtɔ lɔ yɛ le “cɔnjwin,” yí Yesu nu mɔ amɛ kankin ɖewo yí sun ji kpɔɛ. Nyi yí taɖoɔ? Le kpukpui ci yí kplɔɛdo mɛɔ, Yesu kanxle yi dokplɔtɔwo so enyɔnuɖɛtɔ ŋsukantɔwo nu. (Mt. 7:15) Numɛkukuwo dasɛ mɔ sɛnsɛnha kotokun nɛniɖe yí li yí sugbɔtɔ nunɔ mɔ yewokplakɔ nyɔnɔnwi lɔ amowo. Ci sɛnsɛnhawo sugbɔ ahan ɔ, edɔ yí amɛ miliɔn nɛniɖe gbɔjɔ alo caka, wodegbetenɔkpɔ kpetii mɔ, yewoaji emɔ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mavɔ mɛ lɔ o. Vɔ emɔ cɛ debu ɖeeɖe o, woakpɔɛ dru. Yesu nu mɔ: “Nɔ́ mí a nɔ Anyi nyɔ mɛ ɔ, mí a nyi Anyi dɔkplaviwo nyao. Eyi, mí a jeshi nyɔnɔnwi, yí nyɔnɔnwi lɔ a na vovo mí.” (Ʒan 8:31, 32) Enyɔ mɔ dewa amowo tɔ han o, vɔ èji nyɔnɔnwi lɔ. Ètɔ Mawu Nyɔ lɔ kplakpla veviɖe, ecɛ wɛ mɔ èvanya enu ci Mawu mɔ mìwo le wa yí ègbewakɔ do Yesu nukplakplawo ji. Le ao nukplakpla lɔ mɛɔ, èdo jeshi mɔ Yehowa ji mɔ mìwo le gbe ŋsusɛnsɛn nukplakplawo koɖo yi zanɖuɖuwo, eyi èto so wo mɛ yí mi wowo kɔnuwo wawa. Ègbekplɛ hɛnnɛ mɔ, nɔ yemɔ yeawa Yehowa dro yí atashi enu ciwo yí dejɔnɔ ji ni wawaɔ, gbe yidafa do ye o. (Mt. 10:34-36) Taŋfuin trɔtrɔ cɛwo wawa denɔ fafɛɖe nɔ eo o. Vɔ ètekpɔ yí wa wo, ɖo èlɔn Dao ci yí le jeŋkwi mɛ yí ji mɔ ye nu le kpe ni. Kpɔ lé ao nu ajɔ ji ni do ɖa!—Elo. 27:11.

6. Sɔ koɖo Ehajiji Wema 119:9, 10, 45, 133 ɖe, nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ emɔ cɔnjwin lɔ jiɔ?

⁶ Nɔ mìtɔ emɔ cɔnjwin lɔ zɔnzɔn ɖe, nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ ale jiɔ? Kpɔ kpɔwɛ cɛ ɖa. Woɖonɔ nuwo do toga nɔ emɔ ci yí to eto hwɛhwɛ ji, yí asɔ glɔn ta nɔ ehunkutɔ koɖo yi hun. Enu ciwo woɖo do emɔ lɔ toga ahan ana drava lɔ dasɔ toga lɔ gbɔ vlevlevle alo aze to nu keŋ aje afɔku o. Ehunkutɔ ɖe datɛnŋ anu mɔ, nyi yí gbedin woɖo enuwo do toga nɔ emɔ lɔ ma o, mɔ yɛna yedevo o! Yehowa se ciwo yí le Bibla mɛ le shigbe enu ciwo woɖo do emɔ toga lɔ hannɛ. Ese yitɔ lɔwo kpenɔdo mì nu mìkpɔtɔ nɔnɔ emɔ cɔnjwin lɔ ji.—Hlɛn Ehajiji Wema 119:9, 10, 45, 133.

7. Lé jajɛwo ɖo akpɔnɔ emɔ cɔnjwin lɔ doɔ?

⁷ Jajɛwo, ewanɔ nɔ mí hweɖewonu mɔ Yehowa sewo na mídevoa? Ahan yí Satana ji mɔ míakpɔnɔ Yehowa sewo do nɛ. Éji mɔ míwo le sɔ susu ɖo enu ciwo emɔ gbaja zɔntɔwo wakɔ ji. Ðo ewa mɔ wosekɔ vivi ŋtɔŋtɔ nɔ agbe lɔ nɛ. Éji mɔ míwo akpɔɛ mɔ enublebu ɖeka tokɔ yewo nu yí yewodele jijɔ kpɔkɔ shigbe yewo kpena sukluviwo alo mɛ ciwo  yewokpɔkɔ le ɛntɛnɛti ji nɛ o. Satana gbeji mɔ míwo le bui mɔ, Yehowa sewo dɔ yí yewodesekɔ vivi ŋtɔŋtɔ nɔ agbe lɔ o. * Vɔ ɖo ŋwi nyɔ cɛ: Satana dejijiɛ mɔ mɛ ciwo yí tokɔ ye mɔ ji le nya fini yí emɔ lɔ kplɔ wo yikɔ o. Vɔ Yehowa yɛ na mínya enunywi ci eɖo ɖɛ nɔ mɛ ciwo yí kpɔtɔ le emɔ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mɛ ji.—Eha. 37:29; Ezai 35:5, 6; 65:21-23.

8. Nyi jajɛwo atɛnŋ akpla so Olaf kpɔwɛ mɛɔ?

⁸ Kpɔ mɔ nyi àtɛnŋ akpla so enu ci mɛ nɔviŋsu jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Olaf to ma. * Yi kpena sukluviwo tɛtɛdo ji nɔ adɔn koɖo mɛɖe. Ci edre mɛ nɔ wo mɔ Yehowa Kunuɖetɔwo nɔnɔ agbe esɔnɔ koɖo agbenywinɔnɔ se ciwo yí le Bibla mɛ jiɔ, hɔnnɔxwe yí nyɔnuvi ɖewo le yi  xɔmɛ vaʒinkɔ ji koɖo ŋsɛn mɔ yɛ le dɔn yewo gbɔ. Vɔ Olaf ɖui gligaan mɔ yeawa enu ci yí nyɔ. Denyi ŋnɔ ɖekɛ yí wotɛtɛdo ji mɔ yi le wa o. Olaf nu mɔ: “Anyi cicawo nukɔ nɔŋ mɔ nyɛŋɖo ayi winivɛshite, mɔ eyi ana amowo abuŋ. Womɔ nɔ nyɛŋdeyi winivɛshiteɔ, ŋdakpɔ edɔ adodwi ɖe awa alo akpɔ jijɔ le agbe mɛ o.” Nyi yí kpedo Olaf nu yí ekpɔtɔ nɔ te goguiɖeɔ? Énu mɔ: “Nyɛ koɖo mɛ ciwo yí le anyi hamɛ nyi exlɔ bakpomadɔnwo. Wovale nɔŋ shigbe anyi xomumɛtɔwo nɛ. Ŋgbekplanɔ Bibla kitokito hɛnnɛ sɔwu sa. Ci ŋkplakɔ nu dojiɔ, ŋvakankando ji sɔwu mɔ nyɔnɔnwi lɔ ke. Eyi ŋvasɔ gbeta mɔ nawa ʒinʒindoshimɛ.”

9. Nyi mɛ ciwo yí ji mɔ yewoakpɔtɔ anɔ emɔ cɔnjwin lɔ ji ɖo awaɔ?

⁹ Satana aji mɔ yeawɛ keke naso le emɔ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mɛ ji. Éji mɔ eo le wa amowo tɔ han yí ato emɔ gbaja ci yí “kplɔnɔ amɛ hɛnnɔ yì búbú mɛ” ji. (Mt. 7:13) Vɔ, nɔ mìkpɔtɔ yí ɖoɖoɔ to Yesu yí kpɔkɔ emɔ cɔnjwin lɔ shigbe etaglɔnnu nɛɔ, mìakpɔtɔ anɔ emɔ cɔnjwin lɔ ji. Ecɛyɛɔ, mìagbekpɔ nubu ci Yesu mɔ mìɖo awa.

10. Le Matie 5:23, 24 mɛ ɖe, nyi Yesu mɔ mìɖo awaɔ?

¹⁰ Hlɛn Matie 5:23, 24. Yesu xo nuxu so hwenu ɖeka ci yí nɔnɔ veviɖe nɔ Ʒuifu ciwo yí ɖokɔ to yi nu. Sɔɛ mɔ mɛɖe va avɔn sa gbe le gbedoxɔ mɛ yí jikɔ asɔ elan lɔ nɔ avɔnsatɔ lɔ. Vɔ hwenɔnu pɛɛɔ, éɖo ŋwi mɔ enyɔ le ye koɖo ye nɔviye ɖe gblamɛ yí etashi elan lɔ yí ‘so.’ Nyi yí taɖoɔ? Ðoɔ, ele mɔ awa enuvevi ɖeka gbɔxwe asavɔn nɔ Yehowa. Yesu ɖe mɛ yí mɛ kɔ petii mɔ: “Nà yì dra domɛ do nɔ eo koɖo nɔvio nywiɖe gbɔxwe.”

11. Dre egbla ciwo Ʒakɔbu do keŋ tɛnŋ wa fafa koɖo Ezawu.

¹¹ Mìatɛnŋ akpla enuvevi ɖewo so fafa wawa nu, nɔ mìgbeje enuvevi ɖeka ci yí jɔ do blematɔgbi Ʒakɔbu ji mɛ. Ci Ʒakɔbu so le axwe keke ewa exwe 20 han goduɔ, Mawu to mawudɔla ɖeka ji yí nu ni mɔ yi le trɔ yi axwe. (Gɔnm. 31:11, 13, 38) Vɔ cukaɖa ɖeka li. Fofoɔ Ezawu ji sa mɔ yeawui. (Gɔnm. 27:41) Ʒakɔbu bu mɔ ye fofoye akpɔtɔ adodoɔ dɔmɛzi do ye, ecɛ na “evɔn sugbɔ yí ci ŋshishi mɛ.” (Gɔnm. 32:7, NWT) Nyi Ʒakɔbu wa yí sɔ wa fafa koɖo fofoɔ? Ŋkɔtɔ, édo gbe ɖaɖa veviɖe nɔ Yehowa so nyɔ lɔ nu. Le yi goduɔ, éna ŋɖekawo Ezawu ɖaɖa. (Gɔnm. 32:9-15) Eyi le vɔvɔnuɔ, ci nɔvinɔ cɛwo ciwo yí ma sa vado go ŋmɛŋmɛɔ, Ʒakɔbu yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ci yí bu Ezawu. Ébubɔ do ŋkɔ nɔ Ezawu, de zeɖeka abi zeve yí ewɛ o, vɔ zeadrɛ blebu! Ci Ʒakɔbu sɔ yiɖeki hwe yí ɖo shishi nɔ Ezawuɔ, ena etɛnŋ wa fafa koɖi.—Gɔnm. 33:3, 4.

12. Nyi mìkpla so Ʒakɔbu kpɔwɛ mɛɔ?

¹² Mìkpla nu so lé Ʒakɔbu dra do yí do go fofoɔ Ezawu koɖo lé ewɛ do mɛ. Ʒakɔbu sɔ yiɖeki hwe keŋ biɔ alɔdu Yehowa. Le yi goduɔ, éwa nu esɔ koɖo egbe ci edo ɖaɖa, éwa ci ji ekpe keŋ wa fafa koɖo fofoɔ. Hwenu nɔjinɔ amɛve lɔwo do goɔ, Ʒakɔbu dehwlɛn aɖe koɖo Ezawu so mɛ ci nyɔ yí jɔ alo dɔn nu o. Enu ci Ʒakɔbu jijiɛ yí nyi mɔ yeawa fafa koɖo ye fofoye. Lé mìatɛnŋ awa Ʒakɔbu tɔ han doɔ?

13-14. Nɔ mìdo dɔmɛzi nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe ɖe, nyi mìɖo awaɔ?

¹³ Nɔ mìji mɔ mìazɔn emɔ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mɛ jiɔ, mìɖo akpɔtɔ ale fafa mɛ koɖo mìwo nɔviwo. (Rɔm. 12:18) Nyi mìɖo awa nɔ mìdo jeshi mɔ mìdo dɔmɛzi nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖeɔ? Shigbe Ʒakɔbu nɛɔ, mìɖo ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe so ji mɛ. Mìatɛnŋ abiɔɛ mɔ yɛ le kpedo mì nu mìawa fafa koɖo mìwo nɔvi lɔ.

¹⁴ Mìɖo agbeji gamɛ yí abu tamɛ so mìwoɖekiwo nu. Mìatɛnŋ abiɔ nyɔ cɛ hanwo mìwoɖekiwo se: ‘Nalɔn yí anu mɔ anyi nyɔ dɔn, asɔ nyɛɖeki hwe aɖe kuku yí awa fafaa? Lé awa nɔ Yehowa koɖo Yesu nɔ wokpɔŋ yí ŋyi nɔvinyɛ ŋsu alo nɔvinyɛ nyɔnu lɔ gbɔ keŋ wa fafa koɖiɔ?’ Lé mìɖo nyɔ cɛwo ŋci do adɔ mìaɖo to Yesu yí asɔ mìwoɖekiwo hwe, atesɔ mìwo kpena xɔsetɔ lɔ keŋ awa fafa. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, anyi mìɖyikɔ Ʒakɔbu.

15. Lé wawa do gɔnmɛɖose ci yí le Efezitɔwo 4:2, 3 mɛ ji akpedo mì nu mìawa fafa koɖo mìwo nɔviwo doɔ?

¹⁵ Sɔɛ mɔ Ʒakɔbu gangan yiɖeki sa hwenu yɛ koɖo fofoɔ do go. Nubu xesexese yí ajɔ sa. Nɔ mìyi mìwo nɔvi ɖe gbɔ mɔ mìayi wa fafa koɖiɔ, mìɖo asɔ mìwoɖekiwo hwe. (Hlɛn Efezitɔwo 4:2, 3.) Elododo Wema 18:19 nu mɔ: “Nɔvi ci wodo dɔmɛzi nɔ sɛnŋ wu eju ci woɖo egli sɛnŋwo trɔdo, yí aɖe hwlɛnhwlɛnwo le shigbe ehɔn sɛnŋ ci yí le shanŋ sɛnŋ ɖe nu nɛ.” Nɔvi ci wodo dɔmɛzi nɔ le shigbe “shanŋ sɛnŋ” nɛ, vɔ nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe yí ɖe kukuɔ, atɛnŋ akpedo nu alɔn faa awa fafa koɖo mì.

16. Nubu ci nu mìɖo agbebu tamɛ kpɔ soɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁶ Mìɖo agbebu tamɛ kpɔ nywiɖe so nyɔ ci mìanu nɔ mìwo nɔvi lɔ koɖo lé mìanui ni do. Nɔ mìle gbesɔsɔɔ, mìɖo axo nuxu nɔ mɛ ci mìdo dɔmɛzi nɔ lɔ keŋ akpedo nu nɔ mìwo koɖo yɛ gblamɛ agbevivi ke. Le tɔtɔmɛɔ, étɛnŋ nu nyɔ ɖe ci yí dakpe nɔ mì o. Ale fafɛɖe mɔ mìado dɔmɛzi alo atekpɔ mɔ mìanu ni mɔ mìwo nyɔ jɔ. Vɔ nɔ mìwɛ ahan ɖe, adɔ mìatɛnŋ awa fafaa? Oo. Ðo ŋwi mɔ fafa wawa koɖo nɔvio le veviɖe sɔwu mɔ woakpɔ mɛ ci nyɔ yí jɔ alo yí dɔn.—1 Kor. 6:7.

17. Nyi àtɛnŋ akpla so Gilbert kpɔwɛ mɛɔ?

 ¹⁷ Nɔviŋsu Gilbert do gbla sɛnsinɖe keŋ yí wa fafa. Énu mɔ: “Cukaɖa sɛnŋ ɖekawo vaɖo gblamɛ nɔ nyɛ koɖo vinyɛ nyɔnuvi. Na nɔ exwe ve koɖo ŋɖeɔ, ŋje agbla veviɖe nɔ mìaxo nyɔ lɔwo le fafa mɛ keŋ nɔ nyɛ koɖo yɛ gblamɛ agbevivi.” Nubu ci Gilbert gbewaɔ? “Nɔ nayi gbɔ hweɖekpokpuinu duuɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa yí dranɔdo ɖɛ nɔ évayi nu nyɔ ɖe ci yí dekpe nɔŋ ɔ, matɛnŋ aɖu nyɛɖeki ji. Ŋɖo ale gbesɔsɔ asɔ nu ki. Ŋkplɛ mɔ, ŋdeɖo atekpɔ keke adasɛ ni mɔ anyi nyɔ jɔ o, enu ci gbe ŋto yí nyi mɔ matekpɔ nɔ mìawa fafa.” Nyiwo yí to so mɛɔ? Gilbert nu mɔ: “Egbɛɔ, ŋvo le susu mɛ ɖo nyɛ koɖo anyi xomumɛtɔwo gblamɛ le nywiɖe.”

18-19. Nɔ mìje agɔ do mɛɖe ɖe, nyi mìɖo aɖo gligaan yí awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁸ Ecɛyɛ ɖe, nyi èɖo aɖo gligaan yí awa nɔ èkpɔ mɔ yedo dɔmɛzi nɔ ye kpena Kristotɔ ɖeɔ? Wa do enyɔ ci Yesu nu mɔ wo le wa fafa ji. Xo nuxu nɔ Yehowa so nyɔ lɔ nu yí aɖoŋ do gbɔngbɔn kɔkɔɛ yitɔ nu nɔ akpedo eo nu nawa fafa. Nɔ èwɛ ahan ɔ, eji ajɔ eo, ègbedadasɛ to nɔ mɔ yeɖoɖoɔ to Yesu.—Mt. 5:9.

¹⁹ Ejɔ ji nɔ mì mɔ Yehowa dadasɛ mɔ nɔ mì to Yesu Kristo ci yí nyi “Eta nɔ Mawu habɔbɔ” ji. (Efe. 5:23) Mína mìaɖui gligaan mɔ ‘mìase tonu ni,’ shigbe apotru Piɛ, Ʒaki koɖo Ʒan nɛ. (Mt. 17:5) Mìkpɔ lé mìawɛ do nɔ mìwanɔ fafa koɖo mìwo kpena Kristotɔ ɖe ci mìje agɔ do. Nɔ mìwɛ ahan yí kpɔtɔ le emɔ cɔnjwin lɔ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mavɔ mɛ jiɔ, mìaxɔ shicu sugbɔ le kakacɛ mɛ yí mìavakpɔ jijɔ mavɔ le esɔmɛ.